lilja4ever je napisal/a Jaz rada kuham in rada eksperimentiram, priprava dobrega kosila mi je v užitek in veselje. Vprašanje pa je, kako bi mi ugajalo vsakodnevno kuhanje "na veliko", ko bi prišla vsa izmozgana iz službe. Se pravi, kuhanje kot obveznost mi niti malo ne diši in si sebe nikakor ne predstavljam kot klasično gospodinjo, če bom kdaj živela s fantom. Pričakujem/želim tudi fantovo pomoč na tem področju (da npr. da vsaj otrebi solato, olupi krompir, itd. - ne pa da se zlekne na kavč in čaka, kdaj mu bo na rit prinešeno... če tega ne bi znal, ga pa bi naučili (moj je že na dresuri in poteka uspešno) - najlepše je reči "oh, jaz tega ne znam" - kaj hudiča, se pa da naučiti) - ne mislim se preleviti v 100% strežnico. Torej, vzajemna priprava kosila, razen v kakšnih posebnih primerih. Pa kdaj iti ven jest, itd.
...
Torej, če potegnem črto - kuhanje mi je v užitek, ki bi pa nehalo biti užitek, ko bi nekdo pričakoval, da je kuhanje moja obveza.
Podpis

Jaz zelo rada kuham in packam v kuhinji (in po kuhinji, hehe), tako sladice kot konkretna (brezmesna) kosila. Rada pripravim celotno kosilo za vse, le mesa se ne pritaknem in če kdo želi še kak zrezek, si ga bo moral speči sam. Najraje ropotam z lonci med vikendi, ko imam čas, da v miru preberem recept, si pripravim vse potrebno (od primerne posode in pribora do sestavin) in ven vržem vse, ki me utegnejo motit med procesom.
Sploh rada pa pečem sladice, ni važno kakšne, samo da mi v uč pade recept, se že greje pečica.
Bolj slabo je s kuhanjem med tednom, ko pridem iz službe, ker nimam ne energije ne moči za stanje za štedilnikom, pa dostikrat mi moji že pripravijo in me tako že čaka na mizi, ko pridem domov.
Tanja, a si tole namenoma odprla, da me spomniš na najin dogovor a? 