Kaj naj storim v zvezi s partnerstvom/nosečnostjo?

Ja, točno to, težko ugibamo. Ampak če rabiš slišati, da splav je opcija: res je.

Divine, na tvojem mestu bi po hitrem postopku (zaradi tega, kar je omenila že Kokola) temeljito razmislila tako o zvezi s takim človekom, kot tudi tem, če je tvoj izbranec primeren moški za očeta tvojega otroka oz. če je zdaj sploh primeren čas za otroka (praviš, da si ga sama niti nisi želela).

Gre za zelo pomembne odločitve, ki bodo vplivale na celotno tvoje nadaljnje življenje - lahko si ga popolnoma uničiš. Tako, da res premisli, v kaj se spuščaš in če je to to, kar si želiš, in če se ti zdi, da boš v zvezi s takim človekom srečna.

Ja tudi meni se zdi tole vse skupaj grozno. Še posebno tisto s posvojitvijo oz. oddaji otroka - glede na to, da je bil (predvsem) on za to, da ga imata . Ne razumem zakaj bi kaj takega potem sploh predlagal.

Sedaj je kar je, premisli zares dobro o celotni situaciji, ali vidiš prihodnost v tej zvezi ali ne, predvsem pa ali si pripravljena imeti otroka tudi sama; tako glede finančnih kot tudi čustvenih in drugačnih skrbi.
Moraš misliti nase, ker tako kot je že Tanja rekla, si lahko res 'uničiš' celotno življenje z eno nepremišljeno odločitvijo, še posebej če sploh ni bila 100% tvoja.

Verjetno je mislil, da otrok ostane pri njem.
Tukaj si jaz zdaj predstavljam njegovo miselnost: "jaz hočem otroka, ti si noseča, ti boš otroka donosila, potem pa počni kar hočeš, otrok bo moj."

Ne se obremenjevati še z občutki krivde. Stvari se v življenju zgodijo, odločamo se po svojih najboljših močeh. Nisi mogla vedeti, da se bo tipu takole "utrgalo" (tudi če si slutila, je čisto naravno, da takih stvari nočemo videti in si zatiskamo oči).

Zaupaj si in se odloči, kot se ti zdi najbolj prav. *hug*

Naredi, kar bo prav zate. Kakor se sliši kruto, 7 tednov staremu zarodku nisi nič "dolžna", moškemu, ki ni pravi zate, pa tudi ne.

Zato ker poznam otroke ki so bili nezaželjeni in vem da so jim starši uničili življenja (sami so obžalovali stvari ki jih nikoli niso naredili in to zamerili otroku) ti tudi jaz svetujem splav.

Kakor jaz vidim stvari sta opciji dve, ker res nočem verjeti, da se lahko katerikoli bodoči očka ali oseba nasplošno ob taki stvari spremeni toliko na slabše:

1.Imaš zmešane hormone, se skregata, letijo izjave, ki jih normalno nebi nikoli rekel (pač želiš nekoga čimbolj prizadeti v času prepira) in ti si vzameš njegove izjave preveč k srcu.

2. Si v napačni zvezi. In to si nekako vedno vedela, ampak ker do sedaj ni bilo v igri otrok in bi lahko spakirala kadarkoli si tega nisi želela priznati, zdaj pa pač ne moreš več mimo tega ker si noseča.

Če je prvo in so te izjave plod nekih prepirov (pač jaz tudi se kdaj derem na mojega take stvari, da bi se sama klofnila na koncu ampak pač včasih, ko smo zelo prizadeti žal je tako) bo vse ok, rabita samo pogovor in vse bo ok - preverjeno.

Če je drugo pa mislim, da veš kaj moraš narediti.

Če nisi prepričana, da želiš otroka se tule čisto strinjam s CLCH. V primeru, da je nosečnost nezaželjena ne boš imela samo ti uničeno življenje ampak tudi otrok.

Vzemi si nekaj časa zase in dobro razmisli kaj si ti resnično želiš.
Nikomur nič nisi dolžna edino sebi!

!!!

Hvala vsem za pozitivne in spodbudne misli ... Kakorkoli se bom odločila, bom morala nositi posledice.

Groza! Svetujem ti, da zelo globoko premisliš.

Seveda mi ne moremo poznati celotne situacije in jo poznamo le iz tvojega zornega kota, ampak če je res situacija takšna, kot si jo opisala, bi jaz zbežala od tega človeka.

Tudi če je imel močno stresno obdobje ali le trenutek jeze, bi se ti mogel takoj ali vsaj v kratkem času globoko in iskreno opravičiti in podati razloge, za njegovo izjavo (in ti razlogi bi morali biti res tehtni - bojazen, da izgubi službo, izkoriščanje na delovnem mestu ipd.) , ker je nezdrava! Če nima potrpljenja s tabo že na začetku nosečnosti, kako bi bilo šele proti koncu? Kako bi bilo z otrokom? Bi bil sposoben potrpljenja? Ker ga je z otroki potrebno veliko... in je potrebno močno paziti kakšne izjave dajaš pred otroki... Glede na to, da si noseča, bi moral biti še bolj razumen do tebe kot je bil kdajkoli prej...

Če si v slabšem finančnem položaju, tudi pazi! Vem za primer, kjer je punca imela res težko otroštvo in ko je bila odrasla se je srečno poročila, imela otroka, potem je šlo nekaj narobe in se je ločila. Ker pa je, kljub temu, da pridno dela, v slabšem finančnem položaju, so otroka dodelili njemu. On pa je dosegel (ne vem kako), da ga ona skoraj ne more videt.

Meni se tudi zdi, dober izhod splav. Sploh, če ti nisi bila tako prepričana v to. On, pa ki je bil tako prepričan, da si želi otroka, se obnaša res nezdravo.

Mislim da si res v nezadivljivem položaju. Težko je svetovati, saj celotno zgodbo najrbž poznata samo vidva. Tudi mene zanima ali se on tak obnaša zdej do tebe ali se je tko obnašal tudi preden si zanosila? Meni ta tvoj tip ne deluje normalen.
Zagovornica splava nisem, ampak mislim da bi bilo vredno vseeno razmisliti tudi o tej opciji. Oziroma si iskreno povedati ali si želiš tega otroka in ali bi ga vzgajala sama (od partnerja najrbž ne boš dobila nobene pomoči).
O tem ali ti otroka lahko vzamejo ne vem, mislim da težko, če lepo skrbiš zanj, ampak se na zakone ne spoznam, tako da se raje posvetuj o tem pri pravniku.
Mislim, da je 1 leto prekratko odbodbje da bi partnerja sploh dobro spoznala, jz se po dveh letih zveze ne bi takoj odločila za otroka, ampak to sem pač jz. Upam, da sem vsaj mičken pomagala.