BlackCat je napisal/aJaz sem tudi najprej pomislila na to, da se čimprej spravi stran od njega. Jaz na tvojem mestu, čeprav nisem čustveno vpletena in to lažje rečem, bi tudi prekinila nosečnost. Ker drugače ga boš imela (tega partnerja) za vedno na grbi.
Sem pa med branjem opazila tudi to, da sta za nosečnost že zelo zgodaj povedala naokoli.
To je res ful grozno slišat, ampak ko sem prebrala prvi post, sem tudi jaz videla to rešitev kot edino varno za vse.
Poznam identično zgodbo in se je končala tako, da je mati služila za donositev, on pa igra psihopata in jim greni življenje. Tak človek uniči preostanek življenja ženski in celo življenje lastnemu otroku.
Sicer si pa predstavljam tvoja občutja v tem trenutku in vem, da ti delajo hormoni, samo te dvomi v tebi niso nastali zastonj. Kakorkoli se boš že odločila, upam da se kar najbolje izteče za vse.
Se tudi strinjam s KM - ne dajajte neumesnih komentarjev, ki nekomu v taki situaciji samo škodijo. Ljudje si ne bi smeli privoščiti otrok zato, ker to biološko zmorejo. Zato pa imamo take ljudi, družbo, odnose, ...