Psihične težave: hrana, perfekcionizem, nezadovoljstvo ...

Lepo pozdravljeni!

Ker se vsak dan vedno bolj sprašujem, kaj se dogaja v meni, sem se odločila, da vam zaupam svojo težavo, v upanju, da mi bo kdo znal svetovati, za kar vam bom seveda zelo hvaležna.

Sploh ne vem kako začeti, saj je ta moja težava zelo čudne narave. Vse se je začelo pred približno letom dni ali kaj več, ko mi je nekdo rekel, da sem bolj "močna", vendar še zmiraj "ta prava" punca. Takrat sem imela pri višini 167 cm 54 kg. Od takrat naprej sem se začela ukvarjati s tekom, s katerim sem si lepo izoblikovala postavo. Še vedno sem jedla normalno, vso hrano. Potem pa se je v meni nekaj premaknilo.. Obsedeno sem začela tekati vsak dan in zelo paziti, kaj jem. (ponavadi se zjutraj zelo najem s sadjem, potem pa za "kosilo" pojem jogurt in riževe vaflje s sirom). Čokolade, pice in drugih dobrot, ki sem jih včasih oboževala, skoraj ne povoham več. Pazim, da po 6 h ne jem nič več. Kosil sploh ne jem.. Kaj je z mano? Postala sem tudi zelo perfekcionistična. Vse mora biti popolno in če nekaj ne naredim do konca, sem slabe volje. Tudi za faks vlagam veliko truda, kar pa se mi ne zdi narobe. Sedaj imam 49 kg. Sicer je to še v mejah normale, a se bojim, da je z mojo psiho nekaj
narobe. Imam tudi fanta, že skoraj 3 leta, za katerega niti nevem, ali ga sploh ljubim. Včasih se sprašujem, ali naj ga pustim ali naj vztrajam. Bolj neodločna kot sem, ne bi mogla biti.

Bojim se, da ne bom mogla najti boljšega od njega in odziva domačih, če ga bom pustila.
Kljub temu, da je zelo uredu fant in me ima rad, me včasih obhajajo dvomi. Pravih prijateljev nimam, saj sem koristna le takrat, ko kaj potrebujejo. Poleg tega pa moram poslušati le njihove probleme in jim svetovati, svojih pa se niti ne trudim izpostaviti. Mislim, da sem kot nekakšen "dobrotnik", ki nezna reči ne.

Zelo negativno in črnogledo sem nastrojena kakšen dan. Nevem kaj se dogaja v meni.. Težim k neki popolnosti, perfekciji.. Kot sem že omenila.. Če mi kdo zna odgovoriti na moj nenavaden problem, bi bila tega zelo vesela!

Priporočam ti obisk strokovnjaka. Tole zveni kot Obsesivno kompulzivna motnja + depresija mogoče? 

Sem velikokrat razmišljala tudi o tem, a nikoli nisem zbrala dovolj poguma, da bi se odpravila. Vendar hvala vseeno, mogoče se bom odločila tudi za to varianto, če se stvari ne izboljšajo.

Prosim ne čakaj na to da se bo vse skupaj poslabšalo, pojdi do osebne zdravnice prosi za napotnico in pojdi na pogovor. Če nič drugega ti bodo vsaj svetovali kako in kaj. 

Hvala za nasvet!

Jaz bi tudi priporočala, da nekaj storiš v smeri iskanja pomoči. To se resne zadeve z resnimi posledicami, in SAM jih težko rešiš, ker si zacikliran v svoje vzorce. Že to, da veš, da se ne počutiš dobro, oz. vidiš da imaš določene težave, je zelo dobro, zdaj se samo še opogumi in začni reševati takoj, preden ključno (negativno) vpliva na tvoje življenje.

Kaj naj točno narediš, boš sama najbolje vedela, je pa kar nekaj metod in načinov, kako se uravnovesiti v življenju. Nekatere so 'klasične' (psihiatrija, psihoterapija) nekatere nekoliko bolj 'energetske' oz. holistične, alternativne, pri sebi ugotoviš kaj ti bolj pomaga. Karkoli ti pomaga, je OK.

Jaz se najdem bolj v 'zmerni' alternativi, npr. ThetaHealing, Transcendalna meditacija, EFT metoda, Theta Psy je tudi zelo zanimiva, kognitivna metoda. Vse te metode so tako ali drugače povezane in temeljijo na istih konceptih, umirjenost, ravnovesje, zadovoljstvo posameznika + odpravljanje nekoristnih vzorcev, prepričanj, ki te v življenju ovirajo.

Odlične izkušnje imam s ThetaHealingom in EFT.

Morda bi tebi ustrezala bolj usmerjena, medicinska oz. strokovna pomoč, najbolje, da raziščeš in zgotoviš kaj ti je bolj 'blizu' po konceptu in naravi težav.

Mislim, da to ni ravno motnja ampak je pa definitivno pokazatelj tega, da si ne zaupaš in da imaš slabo samopodobo. Sama se zelo najdem v tvojem opisu (celo višini in kilaži- 54kg ne 49) sem že mislila, da kdo v mojem imenu piše, ko sem začela brat s tem, da sem jaz že močno napredovala in je to izboljšana verzija, me pa čaka še veliko dela, čeprav je 5 let dela s spihologi itd. že za mano. Mislim, da bi bilo pametno, da si najdeš psihologa, ki mu zaupaš, da bosta skupaj na dolgi rok reševala tvoje dileme, dvome itn. Dokler ne prideš do točke, ko boš postajala vedno bolj samozavestna in boš lahko tudi sama sprejemala odločitve in stala za njimi- si zaupala! 

Tikka in summertime.. Res najlepša vama hvala za vse nasvete. Tikka ali se ti ukvarjaš s psihologijo? Za to metodo sicer še nisem slišala, vendar izgleda koristna.
Kar se pa tiče moje samopodobe in samozavesti.. Ja, res je zelo nizka in vedno me preganja tisti občutek, da ne izgledam dobro, skrbi me za vsak zaužit kos hrane in se sekiram ker se bojim, da bi se zredila.. Zato se tudi toliko ukvarjam s športom.
Skeptična sem tudi glede razmerja s fantom, ki ga imam. V bistvu še sama ne vem kaj bi rada. Včasih mi gre tako na živce, da bi ga najraje odpisala, včasih si želim njegove bližine, vendar pa v spolnih odnosih z njim ne uživam in mu ugodim samo zato ker on tako hoče. Včasih, ko ne morem zaspati, premišljujem, kaj naj naredim. V sebi slišim nek glas, ki mi pravi, naj ga pustim, a ko pomislim na reakcijo domačih in na to, da se bom mogoče čez čas kesala, ker sem ga pustila, se ustavim. Včasih se mi zdi, da mu rečem, da ga ljubim, samo zato, da ne bi bil razočaran. Ne vem, ali je on tisti pravi, s katerim bi želela biti.

Ne, se ne, samo me zanima in prakticiram na sebi

Kar se tiče razmerja, ko sem se jaz tako počutila, ni bilo to to, daleč od tega - pa sem tudi razvlekla razmerje do nezavesti v škodo partnerja in sebe, ko se zaljubiš in ljubiš je povsem drugače, kar vidiš ponavadi kasneje. Smo pa ljudje različni, odgovor moraš poiskati v sebi. Poglej si kar sem predlagala + pojdi na kak preliminarni razgovor s psihologom/psihotaerapevtom/psihiatrom, sicer pa pride vse ob svojem času, tako spoznanja kot izbire, preprosto začutiš, veš (kot sedaj veš, da nekaj oz. več stvari ni OK) vendar pa moraš tako ali drugače poiskati kakšno pomoč, to je prvi korak.

Strah da ne boš našla boljšega, pa ti že sedaj povem da odpade Saj morda ne bo boljši, bo ustreznejši, primernejši zate, ob svojem času. To so klasični in povsem neutemeljeni strahovi.

Hugec.

Hehe se mi je zdelo, da če se ne ukvarjaš s psihologijo, da te mora pa usaj zanimat, ker vidim, da veliko veš o tem
No, kot pravim sem res neodločena glede tega razmerja, vendar pa mislim, da to ni to kar iščem v življenju. Upam, da mi bo res uspelo najti pravo rešitev in se odločiti v pravo smer, predvsem pa rešiti moje psihološke težave.

Glede razmerja: Vsak ima pravico, da si premisli!
Pač ti ni več to to. Kaj pa veš morda pa, ko se vse poštima, ko boš počasi predelala svoje probleme itd. se pa spet zbližata, še bolj kot zdaj in bosta spet skupaj, morda pa najdeš drugega ustreznejšega. Pač bodi iskrena do sebe in si zaupaj, povej mu kaj čutiš oziroma česa ne, in pojdi naprej, naj te ne bo strah, sigurno delaš prav, če tako pač čutiš, svojih čustev ne moraš zatreti ali pa še težje pričarati, če jih ni. Vse se bo uredilo točno tako kot se mora, če si boš vsaj malo zaupala in delala na sebi z največjo mero iskrenosti, ki jo premoreš.

Word!

Občutki ti povejo kam in kaj. Umiri se, zapri oči in se začuti - kakšne občutke doživljaš ob tem partnerju in misli na vajino skupno prihodnost, aktivnosti, življenje, potovanja, vse in boš vedela. Dodatna 'vaja' je še, da zapreš oči in pomisliš na lastnosti tebi t.i. idealnega partnerja (zasanjari, ni nič narobe, pa tudi če si predstavljaš Brada Pitta) in se fokusiraj občutke, primerjaj razliko, sedanji vs. idealni.

Načeloma smo vzgojeni v racionalna bitja, ampak če razum/misli in čustva/občutki niso usklajeni, se bo prej ali slej se nekaj zalomilo. Pusti torej sedaj ob strani racionalne razloge in neutemeljene strahove (starši, ne bom našla bojšega, racionalni vidiki zveze, da je priden, dober ipd.) in občuti.

V bistvu je Tikka ze dost povedala, js bi dodala sam se eno metodo in sicer Reiki, ki bolj bazira na ciscenju in uravnovesanju caker. Jaz imam izkusnje s tem, theta healinga se ne poznam tolk dobro. Je pa dobra zadeva.

Tikka, nism vedla da si theta zdravilc

Del debate o alternativnih metodah sem razdelila sem: Klik Tikka