Prijava
Registracija Pozabljeno geslo

Forum

Čustva do poročenega

LolaRose
Starost: 37Pridružen: 7. avg 2017Prispevkov: 2Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 7. avg 2017 16:51
Povezava do prispevka

Pozdravljene. Nisem vedela, da bom kdaj pristala v takšni situaciji, še manj pa, da bom vprašala na nasvet. Mnenje najboljših prijateljic že imam, a one so lahko nekoliko subjektivne, zato me zanima še mnenje tretje osebe. 

Nekateri boste na tej točki nehali brati in me obsodili in tega ne morem zameriti, a ima vsak pravico razlage svoje zgodbe. No, poznam ga že nekaj let, sicer sva se samo srečevala na kulturnih dogodkih in nisem polagala pozornosti nanj, ker sem bila v resni zvezi. Letos sva se srečala dva meseca nazaj in ker sem samska že dalj časa, sva se začela družiti. Že na samem začetku mi je povedal, da je poročen in ima odrasle otroke, ki pa živijo na svojem. Takrat me to ni zbodlo, ker sem ga dojemala kot družbo za ob kavi ali skupnih druženjih s prijatelji. Povedal mi je pa že takrat, da zadnjih 5 let z ženo spita v ločenih spalnicah in da vse skupaj "furata" naprej bolj iz navade in otrok kot zaradi česar drugega.Seveda so lahko različni razlogi/resnica, a zakaj mu ne bi verjela tega, saj imajo moji starši zadnjih nekaj let enako situacijo s spanjem in očitno obstaja en kup variacij na temo zakon. Kakorkoli že, omenil je tudi, da že pred tem nista imela spolnih odnosov, ker ona več tega ne želi, zadnjih nekaj let pa sploh ne. To je meni že takrat dalo misliti, da mogoče pa ona nekoga ima, a se s tem nisem ukvarjala kaj preveč.

Skozi druženje (pogovor ob kavi, ki traja pri nama po 6 ur, dolga kosila, imava tudi skupen hobi, tako da prostega časa preživljava skupaj več kot z obema bivšima nisem skupaj), vsakodnevne klice z njegove strani in dolge sms-e sem se nanj navezala. Celo zaljubila. Kar nisem našla v nobenem fantu prej, pa sem jih smatrala kot fante za resno zvezo, s katerima sem tudi živela skupaj nekaj let, sem našla v njem. Ne samo zrelost in občutek varnosti, v njem sem dobila najboljšega prijatelja, krivca za vsakodnevni nasmeh, spravlja me  v smeh, oba sva dokaj flegmi in se ne moriva s problemi, si pa vseeno zaupava vse kar se dogaja pri obeh doma. Včasih se vprašam, kako to izgleda pri njem, ko z mano preživi ves čas, kje je potem tistih nekaj minut, ki jih najbrž že nameni ženi ... Nekje po par tednih, ko mi je sicer že cel čas pisal sms-e z vsebino, ki je nakazovala na njegovo zaljubljenost in simpatijo do mene, sva prišla do točke, ko sva pristala pri njem doma (pri njegovih starših v drugem kraju). Ker ima tam nadstropje zase, sem prespala pri njem, ker smo pred tem bili na par dolgih pijačah ... Nisem hotela ostati, a me je prepričeval eno uro na sprehodu do avta in tako sem se tisto noč še bolj navezala nanj ... Ne skriva me, spoznala sem že en kup njegovih prijateljev, nekateri celo pravijo, kako sva dober team (kot prijatelja), skratka, še nikoli nisem imela odnosa kakršen je ta, da bi se vse tako poklopilo, hkrati pa imelo eno veliko oviro oz. napako; da ni samski. O tem sva že nekaj govorila, ko mi je zaupal situacijo od doma, in da ga zanima moje mnenje, kaj bi naredila jaz v njegovem primeru, če bi se zaljubila kot se je on. Takrat sem mu odgovorila, da je že to, da si namenjava pozornost, ves prosti čas in čustva, najina velika napaka, da pa je tudi nehvaležno vprašanje, na katerega težko odgovorim, da ne bo mislil, da mu želim uničiti zakon. Enkrat se je celo pošalil kako dober in lep (kao zaradi mene) bi bil najin otrok, če bi ga imela.

Naj omenim, da mi ni v ponos, kar sem sedaj, a mi je neverjetno težko razumeti, zakaj se lahko te mesece počutim bolj srečno kot kadarkoli prej v življenju. Kako se lahko nekdo zame trudi tisočkrat bolj, tudi če se samo gledava in pogovarjava, me spoštuje in mi to napiše vsakih nekaj ur, je pa hkrati tako zelo narobe? On pravi, da sem najlepše kar se mu je zgodilo v življenju, da mu je vsakič, ko me odloži doma, težje oditi, četudi se vidiva že naslednji dan ali čez dva dni. Večina najinih druženj je samo pogovor ob kavi ali objem, sprehodi ali druženje na koncertih ter ob najinem hobiju, ki nama je velika strast, seks se je zgodil samo občasno. Ko je z mano, ženi ne odgovarja na klice in se mu sploh ne mudi, mu pa ne upam povedati, da čeprav ve za moja čustva do njega in si oba govoriva rad te imam, da bi ga želela nekega dne zase. Ker nimam te pravice, hkrati pa jo imam na nek način. Ker lahko ljubiš nekoga, če ti le-ta vrača čustva, saj ni kriva samo ena stran. Ne sprašujem vas kaj narediti ali kako uničiti zakon, ki je očitno bil uničen že nekaj let preden sva se midva sploh spoznala, slišati želim samo kakšno vašo izkušnjo, zgodbo, ki ste jo morda imele kdaj pred leti, in se je končala bodisi nesrečno bodisi srečno za oba.

Brez skrbi, verjemam v karmo, sem pa bila že tudi sama prevarana. S strani partnerja, ki je sam predlagal otroke in poroko v kar je vedel, da bi privolila, ker sva se pogovarjala o tem veliko. Tisto zvezo sem prebolevala celo leto. Verjemam, da se mi še enkrat lahko ponovi ista zgodba kot "kazen" za moje zdajšnje početje, ker kar delam sedaj ne delam prav, verjamem pa tudi v to, da čustva in razum ne gresta nikoli z roko v roki, ker sta to dve različni komponenti. Bojim se samo, da bom ostala tukaj par let oz. preostanek življenja, kot pravi on, imela pa bom samo nekoga, ki ga imam raje od vseh v svojem življenju, a ne bo nikoli samo moj. On pravi, da me ne želi z nobenim drugim in da je življenje zelo nepredvidljivo, ni pa niti nič povedal o morebitni ločitvi. Vedno pravi samo, da me ima rad in ljubi, da sem njegova največja sreča, ker se tako ujameva in je nor name, da pa tudi ne želi, da me dobi kdo drug.. O ločitvi ga vprašati sicer ne upam. Njegovi doma so ločeni, morda sam ne želi narediti isto kot starši ...

 

Nazadnje urejal/a LolaRose 8. avg 2017 17:35; skupaj popravljeno 2 krat
0
Nazaj na vrh
Jeta
Starost: 31Pridružen: 21. jan 2016Prispevkov: 227Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 8. avg 2017 8:28
Povezava do prispevka

Kratek povzetek:

Tebi to, da ni samo tvoj, ni ok. On tega, da ima ženo in tebe, ne želi spreminjati. Hkrati želi, da je on edini moški v tvojem življenju. 

Moje mnenje: jaz se tega na tvojem mestu ne bi šla. Ker ni fer do tebe. 

 

0
Nazaj na vrh
Tanja
Starost: n/aPridružen: 14. okt 2003Prispevkov: 45016Kraj: Planet LepoteStatus:Offline
Objavljeno: 8. avg 2017 11:20
Povezava do prispevka

Ojojoj ...

Kaj naj rečem ... vse je popolno, razen to, da NI in NIKOLI ne bo zares TVOJ.smiley

Odnos je lahko sanjski, dokler se takole videvamo, dokler ne zaživimo skupaj. TAKRAT se pokaže, kaj in kako.

V bistvu bi bi lahko napisala 2 strani dolg odgovor, ampak mislim, da ne bi kaj dosti spremenil, zato bom kratka z dejstvi na kupu v razmislek:

  • NIKOLI ne bo tvoj;
  • najverjetneje nisi prva;
  • reče lahko KARKOLI hoče - dokler ne pride do tebe in ti pokaže ločitvene papirje, so to prazne besede - gre torej za prazne besede vs. DEJANJA;
  • napajaš se na njegovih sladkih besedah, ki pa so prazne - če bi res tako čutil in ne bi bil strahopetec, bi pustil ženo in bil s tabo (pa brez zamere za realnost in direktnost);
  • verjemi, da mu takole čisto paše in ne bi in NE bo nič spremenil;
  • sladke besede v takem odnosu so milje daleč od realnosti, ko z nekom zaživimo;
  • bi si res želela biti z moškim, ki ni zvest in ki se mu te ne zdi nič spornega - tudi, če bi se ločil? kako veš, da ne bi bila čez nekaj let ti tista 'zoprna žena' in bi imel spet drugo? Se lahko postaviš v vlogo žene in si skušaš predstavljati, kako se ona počuti? Kako si se ti počutila, ki si bila prevarana?
  • takih tipov je kot gob po dežju in tvoja zgodba je IDENTIČNA tisočerim drugim - v vsem. Žal.

Toliko na kratko ... Kar se mene tiče, si v precejšnji godlji (zaradi čustev, ki jih gojiš do njega), ampak upam, da v čim krajšem času realno pogledaš na situacijo, zbereš pogum in odideš in si daš priložnost, da spoznaš nekoga, ki bo prost in posledično dejansko TVOJ. Življenje imamo samo eno in prekleto prekratko je, da bi ga takole zavrgli, zato res upam, da ne izbubiš preveč časa za tole zadevo brez prihodnosti ...

Pa še en dober članek za prebrati.

LolaRose je napisal/a

... verjamem pa tudi v to, da čustva in razum ne gresta nikoli z roko v roki, ker sta to dve različni komponenti.

Tole pa je ena velika zabloda. Vse je odvisno od posamezne situacije in ja, v tvojem primeru NE gresta z roko v roki, je pa to idealen primer, kjer dati prednost razumu.smiley

Srečno!smiley

A health and beauty freak.
0
Nazaj na vrh
LolaRose
Starost: 37Pridružen: 7. avg 2017Prispevkov: 2Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 8. avg 2017 17:33
Povezava do prispevka

Hvala obema za vajino mnenje.

Tanja, sploh se strinjam s tem zadnjim delom. Sem čakala na to, da mi nekdo da neko protiutež mojim prepričanjem, ker so se mi do zdaj zdele logične, sama sebi pa pomilovanja vredna, a včasih je to vse kar rabimo ... Prihajajoče dneve imava "rezerviran" en izlet, zato ne vem kaj mu naj danes rečem, ko se slišiva, vsekakor pa mislim zelo kmalu (govorim o dnevih) nekaj narediti okoli tega, ker če imam že zdaj tako močna čustva do njega, on mi pa le-te še vrača z isto intenziteto, bo s časom le še huje. On če se bo pobiral po mojem izginotju kot pravi, če bom kdaj to naredila, bo doma še vedno imel ženo, dom in varnost in bo hitro čez fazo prebolevanja, jaz bom pa se pobirala sama.

No, srečno meni, anesmiley

0
Nazaj na vrh
Iree
Starost: 56Pridružen: 17. okt 2003Prispevkov: 9321Kraj: KranjStatus:Offline
Objavljeno: 20. avg 2017 18:51
Povezava do prispevka

LolaRose, si že kaj uredila? To, kar ti ponuja tvoj prijatelj, je kljub besedam (ki nič ne stanejo) precej uborno. Svetujem ti knjigo Steva Harveya Bodi ženska, razmišljaj kot moški, ki govori o tem, kaj naj ženska zahteva od moškega. Avtor trdi, da pravi moški pokaže ženski, da jo ljubi, s tremi rečmi: vsem jo predstavi kot svojo punco/ženo/zaročenko (ne le nekemu izboru "varnih" prijateljev, kot v tvojem primeru, ampak tudi družini), jo finančno ali drugače podpira in prevzame odgovornost zanjo (kaj bo s teboj, če ne boš mogla sama skrbeti zase? bo pri tebi ali pri ženi?), jo varuje. Ženska pa naj že v začetku razmerja postavi svoje pogoje in pove, kaj želi od moškega. Harvey pravi, da se bo kakšen moški mogoče ob tem pobral, ker pač ni zadosti resen, ampak takšen bi bil itak izguba časa. Če ženska ne zahteva ničesar, bo pač izrabljena. Kakšna je tvoja vizija življenja s tem človekom? Če si zdaj stara 30, kaj pričakuješ pri 40? Želiš še vedno živeti sama, brez otrok, brez njega, on pa te bo občasno obiskoval? Želiš hoditi sama na dopuste? Želiš imeti njegovega otroka, tudi če njega ne bo zraven? Kako mu boš pojasnila, da je oči poročen z drugo in da se nanj ne moreta zanesti?

Če se odločiš, da je OK tako, kot je, si se pač odločila, da nikoli ne boš imela tega, kar on že ima - doma in varnosti, kot praviš sama. Povej mu, kaj pričakuješ, in preveri, kaj od tega ti lahko ponudi. To, da vse ostane enako, je zanj seveda super in ne bo ničesar spreminjal. Strinjam se tudi z vsem, kar je napisala Tanja.

0
Nazaj na vrh
Tanja
Starost: n/aPridružen: 14. okt 2003Prispevkov: 45016Kraj: Planet LepoteStatus:Offline
Objavljeno: 21. avg 2017 11:30
Povezava do prispevka

Iree, zveni fantastična knjiga - morda bi jo lahko preimenovali ali dodali podnaslov, npr. 'Pravi moški - vrsta, ki izumira'.

Je na seznamu 'to do' branja.smiley

A health and beauty freak.
0
Nazaj na vrh
Iree
Starost: 56Pridružen: 17. okt 2003Prispevkov: 9321Kraj: KranjStatus:Offline
Objavljeno: 21. avg 2017 12:22
Povezava do prispevka

Tanja, se strinjam, knjiga je precej koristna, predvsem ker spodbuja ženske k odločnosti, ki nam je pogosto manjka, hkrati pa tudi jasno pove, kako naj bi se pravi moški obnašal in kaj naj bi ženske pričakovale. Po mojem mnenju je pogosta napaka žensk ta, da smo preveč mile, popustljive, nezahtevne, ne želimo pritiskati, čakamo, kako se bo odnos razvil, pustimo moškemu, da se počuti svobodnega in neogroženega, hodimo po prstih, ga ne upamo spraševati določenih stvari, kaj šele česa zahtevati..., ampak to ne izboljša naših odnosov. Harvey ima po drugi strani dokaj konzervativen pogled na življenje, ampak nič hudega, saj praktično v nobeni knjigi ne moremo sprejeti kar vsega.

Zdi se mi, da so se zadnje čase v naši kulturi bolj širila prepričanja o tem, česa vsega ženska ne sme, kot pa o tem, kakšen je "pravi dec". Kot če ženska ne bi smela zahtevati (in to od svojega moškega) odgovornosti, zanesljivosti, točnosti, resnosti - vse to so nenadoma postale nekakšne kletvice, ki danes začuda povejo več o ženski (in jo označijo negativno) kot o moškem (ki se mu zdi vrednota ostati večni otrok). Ali se še komu zdi tako? Ker zelo upam, da se moitm jaz....

0
Nazaj na vrh
Tanja
Starost: n/aPridružen: 14. okt 2003Prispevkov: 45016Kraj: Planet LepoteStatus:Offline
Objavljeno: 21. avg 2017 13:07
Povezava do prispevka

Iree, sama ne bi mogla bolje napisati. Kot si napisala, 'hoditi po prstih', da se ga ne 'prežene' ... Ampak če ga bo pregnalo to, da se od njega pričakuje, da bo prevzel kako odgovornost in bil moški - potem naj, prosim, stisne rep med noge ASAP in izgine in ne trati našega časa.

(Pa bojim se, da se ne motiš ti, žal ...)

A health and beauty freak.
0
Nazaj na vrh
Pojdi na:
Čustva do poročenega
Stran 1 od 1
Pojdi na stran:
Kozmetometer
Zadnje ocene
Zadnji izdelki
  • Tanja 19. mar 2023 20:52
    RES slabo, meni izsušuje kožo
  • Tanja 21. feb 2023 18:20
    Izvrsten, najboljši
  • [*jag0da*] 19. feb 2023 12:25
    Svaljka se
  • [*jag0da*] 19. feb 2023 12:05
    Ne preprečuje vonjav
  • [*jag0da*] 19. feb 2023 11:57
    Ne neguje
Forum
Zadnje objave
Najbolj brano
Trenutno dogaja
Izpostavljamo
Kmetijstvo je temelj sodobne civilizacije, vendar je ustvarilo nočno moro za naše zobe – kmetijska revolucija je spremenila vse in to dejstvo je nemogoče zanikati.