Sama na to gledam predvsem takole: otrok si zasluži odraščati ob obeh starših in v zdravi družini. Vse, kar se odmika od tega, pušča posledice, kar lahko videvamo vsakodnevno – ljudje so v razsulu, ker niso imeli (mentalno in čustveno zdrave in stabilne oz. prisotne) mame in/ali očeta.

Taki otroci so skoraj brez izjeme obsojeni na to, da bodo izbrali neustreznega partnerja in nadaljevali družinsko »prekletstvo«.

Tako, da meni se to dejanje zdi sebično in sama se ne bi nikoli odločila za to, ne glede na želje in nagon.

P.S. Pa tega ne pišem iz kakih osebnih predsodkov ali ker bi želela biti "nesramna", ampak dolgoletnega preučevanja psihologije s tega področja.