Sodobna prehrana: skrite pasti in kako deluje naše telo?

Gorivo našega telesa predstavljata polnovredna hrana in voda in dovolj je, če se zamislimo, da naše telo potrebuje ravno to in nič drugega. Danes je mnogim težko razumeti, zakaj potrebujemo hranljivo, polnovredno prehrano in ne raznih hamburgerjev, gaziranih pijač in sladkarij. Največja težava vsega tega pa se skriva ravno v okolju, v katerem živimo …

Kako je videti 200 kalorij?
Foto: i4.dailyrecord.co.uk

Vse je pričelo drugače …

Naši predniki so se morali naučiti, kako najti hrano, ne da bi hrana postali oni sami. Najbolj učinkovit način za to se je skrival v hrani z največ kalorijami. Če bi na primer imeli možnost izbire med banano in kumaro, bi izbrali banano (na razpolago so imeli samo zdravo naravno hrano in zato so se lahko odločali za bolj kalorično).

PREBERITE TUDI: Hitra (junk) hrana povzroča odvisnost

Se sprašujete zakaj? Ker na dan potrebujemo le določeno količino kalorij (na primer 2000) in to bi pomenilo, da morajo zaužiti 25 banan ali pa približno 45 kumar. Naši predniki bi torej za 25 banan delali manj, da bi jih nabrali in tudi porabili manj časa ter tako tvegali manj, da bi jih napadel kakšen sovražnik. Banana bi postala njihova zmagovalna kombinacija. Na žalost pa se je sčasoma okolje z napredkom tako spreminjalo, da so se za našo družbo ustvarili drugačni scenariji. Že dolgo ne izbiramo med banano in kumaro. Namesto tega raje izbiramo med banano ali hamburgerjem in znano je, zakaj se raje poslužujemo druge izbire …

Vse to včasih ni obstajalo
Foto: juicedmuscle.com

Kaj se dogaja v možganih?

Kadar izkusimo užitek, se v naših možganih sprosti nevrotransmiter (živčni prenašalec), imenovan dopamin. To se zgodi z vsako prijetno izkušnjo, ki je lahko takšna, da se zaljubimo, zadenemo na loteriji, jemo čokolado, … Sproščanje dopamina je to, kar si mi razlagamo kot veselje in tisto, kar nas žene v ta začaran krog 'veselega dopamina'. Zaradi doživljanja tega užitka tako kar naprej ponavljamo ista vedenja, ki so potrebna za naše preživetje – na primer prehranjevanje in reprodukcijo. To pa niso edine aktivnosti, ki v naših možganih sproščajo dopamin. Dejstvo je, da smo se čez čas ta sistem naučili manipulirati s kokainom, heroinom in s popularno hitro prehrano.

Pasti sodobne prehrane

V naši naravi je, da se obračamo in posegamo po tistih stvareh, ki nas osrečujejo. Ena od njih je hrana, ki jo uživamo. In kje se skriva past? Več kalorij in maščob, kot ta vsebuje, več dopamina se proizvaja. V današnjem svetu, kjer so restavracije s hitro prehrano in trgovine že na vsakem koraku, pa pogosto ne razmišljamo o teh pasteh. Strezni pa nas lahko razlaga, da je naše telo vendar še vedno ustvarjeno na način, ki upošteva kalorično vrednost posameznega živila. Tisto, česar ne prepozna, pa je to, da smo z jedilnika že skoraj črtali nepredelano, naravno hrano.

PREBERITE TUDI: Zakaj bi morali jesti ekološko pridelano hrano?

Veliko ljudi je odvisnih od hitre, predelane/pakirane hrane, ki se je poslužujejo že za zajtrk, nadaljujejo s kosilom in tako dalje. Se ob tem še vedno sprašujete, kje se pravzaprav skriva težava? Če pozabimo, da se v teh živilih skriva veliko zdravju škodljivih maščob, ki so ključni vzrok za razvoj bolezni srca in mnogih drugih zdravstvenih težav, pa se spomnimo vsaj na veliko sladkorja in soli, ki peljeta naravnost do težav z visokim krvnim tlakom in sladkorno boleznijo. Da ne omenjamo vseh škodljivih umetnih sestavin, ki jih dodajajo hrani, in ki razdražijo želodec, povzročajo rakava obolenja, hiperaktivnost pri otrocih in celo smrt. Zdaj vemo tudi odgovor na to, zakaj, kadar smo žalostni ali v stresu, raje posegamo po pici ali piškotih … Zato, ker vsebujejo več kalorij, posledično proizvajajo več dopamina in ta nas nato osreči ter nam daje občutek udobja.

Foto: 3.bp.blogspot.com

Kaj je več: 500 kalorij zelenjave ali 500 kalorij čokolade?

Naš želodec se odziva le na dve stvari: na to, koliko prostora ima, in na kalorije, ki jih prejme. Vgrajen ima nekakšen sistem, ki ocenjuje koliko kalorij potrebujemo na določen dan (glede na aktivnosti, ki jih počnemo in na splošno priporočeno dnevno količino kalorij, ki jih lahko zaužijemo). Ta sistem je zelo natančen – dokler seveda posegamo po naravnih in polnovrednih živilih. Kadar pa v telo vnašamo predelano hrano, ki so ji zaradi predelave odvzete vlaknine, voda in druge hranilne snovi, vsebuje pa koncentrirane kalorije, povzročimo neravnovesje, saj prostor v želodcu in vsota kalorij nista več v ravnovesju.

PREBERITE TUDI: Le 2 tedna nezdrave prehrane lahko povzročita raka

Enostavno povedano lahko v svoj želodec spravimo več hrane kot je dovoljen dnevni vnos kalorij. Če zaužijemo za 500 kalorij zelenjave, se bo želodec bistveno bolj raztegnil in kot rezultat tega bomo čutili sitost. Če bomo na primer zaužili za 500 kalorij čokolade, to ne bo napolnilo našega želodca in še naprej bomo čutili lakoto. Svoje telo na takšen način pretentamo, ker imamo v želodcu še vedno prostor in tako to telo razume kot navodilo, da še nismo zaužili dovolj potrebnih kalorij. In kaj se zgodi? Ukaže nam, da moramo pojesti še več! Tako na koncu dneva zaužijemo več kalorij, kot jih naše telo v resnici potrebuje. Odvečno hrano pa je potrebno nekje skladiščiti in tako se ta izkaže v odvečni telesni maščobi.

Se bi odločili za manj ali več?
Foto: summerblankenship.files.wordpress.com

Koristen trik: če se poslužujemo lahke in manj kalorične hrane, je lahko zaužijemo več kot imamo v želodcu sploh prostora. Če se ne morete upreti različnim skušnjavam, se držite pravila, da te skušnjave enostavno zaužijete v manjših količinah in z njimi želodca ne napolnite do najmanjšega možnega kotička. Postavlja pa se vprašanje: želite pojesti veliko ali malo?

Hrana, ki vsebuje manj kot 100 kalorij
Foto: homelifeweekly.com

Raven dopamina pa lahko povišate tudi povsem na naraven način - za tvorbo dopamina potrebujemo aminokislino tirozin, ki jo vsebujejo: jajca, sir, mandlji, riž, sezam, sojina in koruzna moka, grah, špinača, banane, fižol, arašidi, bučna semena, pšenični kalčki. Proizvodnjo nevrotransmiterja dopamina pa spodbujajo tudi česen, čebula, pekoča paprika, ingver, kakav, med. Tudi maščobne kisline omega-3 pripomorejo k proizvodnji dopamina in na splošno vsa hrana, ki je bogata z beljakovinami in maščobami.  

Foto: 3.bp.blogspot.com

V zdravi in polnovredni prehrani, ki ni oropana pomembnih hranilnih snovi, se torej skriva še en dokaz, da lahko z njo ravno tako občutimo trenutke sreče. Tudi za to je namreč že davno poskrbela mati narava!

PREBERITE TUDI: Serotonin, nevrotransmitor sreče, naravni antidepresiv

Vir naslovne fotografije: sott.net