Zasebno zdravstvo vs. javno - zadovoljstvo s storitvami

Danes sem šla k zobozdravnici in sva se po pregledu še malo pogovarjali.

Povedala je, da veliko njenih kolegov uhaja iz javnega zobozdravstva, ker tam nimajo nna voljo niti dovolj materialov, kaj šele, da ne bi bili najcenejši...  (kar se mi zdi res grozno...ampak povsem verjamem, saj se o tem pogosto poroča tudi v medijih, zavarovanje naj bi krilo samo najcenejše generike itd...)

Zanima me, kakšne so vaše izkušnje z javnim in zasebnim zdravstvom, če odštejemo, da je zasebno treba plačevati in da so tam krajše vrste (če sploh so).

Predvsem me zanima kvaliteta samih zdravstvenih storitev, ki ste jih deležni, zakaj ste izbrali določeno možnost in kaj načrtujete za naprej.


Sama imam navadno zdravnico v ZD, zaenkrat so bili kar v redu, res pa je, da ni bilo še nikoli nič resnega narobe.

Zobozdravnico imam zasebno (brez koncesije), prav tako z mano ni dosti dela in sem zadovoljna (v glavnem imam kontrole, zamenjala mi je 2 plombi, enkrat mi je slikala 2 zoba...to je pa v 10 letih približno vse). Koliko jo rabim, je stalo minimalno.

Zdravnico za oči imam tudi zasebno, a na koncesijo. Vseeno sem pri njej šla na pregled tudi že samoplačniško (zaradi predolge vrste), je pa odlična in vse pohvale.

Ginekologinjo imam pa v Leonišču, kjer se doplačuje...zdravnica je super...ampak opremo imajo zastarelo, prav tako se vedno čaka tudi po 2 uri (pa naročajo na uro)....in glede teh dveh reči nisem zadovoljna. Ostajam pa zaradi zdravnice same....(sicer bi že pobegnila)


Pred leti sem šla enkrat tudi k zasebnemu dermatologu, s katerim pa nisem bila zadovoljna sploh. Je znan in naj bi bil dober, ampak sem za to, da mi je razložil, da se ne da zares pomagati pri moji težavi - samo pogovor je bil - lepo polno zaračunal ( visoko ceno) in predlagal, da naj se še enkrat oglasim pri njem zaradi iste zadeve. (zakaj že, če se ne da pomagati??)


Za naprej načrtujem, da bom ostala pri istih zdravnikih...in upam, da ne bo dosti narobe z mano, da ne bo treba veliko plačevati.

Jaz imam zasebnega zobozdravnika (brez koncesije) in splošnega zdravnika (s koncesijo), ginekolog pa je v javni zdravstveni mreži. Z G sem zelo zadovoljna, nikoli ne čakam več kot pol ure, vedno se mi posveti, odgovori na vsa vprašanja, brez težav napiše napotnico, tudi oprema je sodobna in vedno na voljo. Če se primerjam s kolegicami, ki imajo zasebne G, sem dostikrat na boljšem, sploh v nosečnosti sem imela dosti več preiskav (tako krvnih kot UZ) kot kolegice, ki hodijo k privatnikom.

Splošni zdravnik je tudi super, sicer je družinski prijatelj, tako da ga ne morem objektivno oceniti. Večino zadev itak opravim ali telefonsko ali pa pri njemu doma.

Tudi z zobozdravnikom sem zelo zadovoljna, je sicer dokaj drag, a ker ga potrebujem max. 1x letno (redni pregled), mi je vseeno. Ko sem bila še študentka mi je marsikaj opravil brezplačno (čiščenje zobnega kamna itd..), zdaj pa tega niti nočem.

Če potegnem črto, bi rekla, da je največ odvisno od zdravnika samega (koliko se potrudi), kot od tega ali je javnik ali zasebnik.

Če najprej komentiram zgornji stavek, problem Leonišča ne vidim v sami kakovosti zdravnikov, ampak predvsem v njihovi organizaciji. Sploh ne morem verjeti, kako je danes možno na pregled čakati 2uri! Obup! Tudi sama sem bila do nedavnega v Leonišču potem pa sem zamenjala ginekologinjo. Kar se tiče privatnih storitev v okviru ginekologije imam izkušnje še z Ginekologijo Bežigrad oz. Bežigrajski dvor, kjer prav tako nimajo pošlihtane organizacije. Vedno sem morala čakati (enkrat celo uro, bila sem samoplačniško), sestra sploh ni vedela kaj dela, katera je naslednja, da ne govorim o zasebnosti (kartoni ležijo na pultu, kjer si vsak, ki pride mimo lahko ogleda vse vaše najbolj osebne in intimne podatke!!). Sami ginekologi so ok, ampak itak delajo tudi v javnem zdravstvu; razlika je ta, da si tu vzamejo več časa, te lepše sprejmejo (ne v smislu-kva je narobe, ampak ti najprej dajo roko, ti ponudijo stol, sledi pogovor itd., kar bi moralo biti samoumevno tudi v vseh ostalih zdravstvenih storitvah ne glede na to ali so zasebne ali javne narave).

Če lahko komentiram še malo izven teme, se pravi ne glede same kakovosti storitev, bi poudarila predvsem to, da ni rešitev to, da se zdravstvene storitve plačuje pri zasebnikih (ti so v večini primerov isti zdravniki, ki delajo v javnem zdravstvu in če gre kaj resno narobe boste tako ali tako pristali v javnem zavodu). Glede na to, da vsi plačujemo prispevke za zdravstvo zakaj niso stvari v tako majhni državi kot je Slovenija kakovostno in hitro izvedene? Zakaj čakalne vrste, zakaj slaba oprema, zakaj nekakovostne storitve... Seveda, vedno je "kao" problem denar. Toda glede na to, da ga mi državi damo mora nekje biti...     

Jaz ne hodim veliko k zdravnikom, je pa toliko več tam moj mož. In ko so zadeve resne, je vse OK tudi v javnem zdravstvu. Če ima kakršno koli težavo, ga osebni zdravnik vzame resno, pošlje na toliko preiskav, kolikor jih pač potrebuje in tudi v redu zdravi.
Tudi sama sem mnenja, da ni potrebno plačevati zdravnikov, da bi bil prej na vrsti, ker če je nujno, tako ali tako prideš na vrsto v javnem zdravstvu. Če pa zadeve niso nujne, pač počakaš nekaj mesecev.
Doslej je še vsako stvar rešil in ne bi bilo nič boljše, če bi šel samoplačniško nekam - kjer bi sicer odnos zaposlenih bil verjetno precej boljši, ampak usluga pa enaka.

Jaz imam splošno zdravnico in ginekologinjo  v javni zdravstveni mreži, zobozdravnika pa na koncesijo. Z vsemi sem zelo zadovoljna. Vsi delajo v dobro organiziranem okolju, kjer ne čakaš preveč in imajo skupaj z zaposlenimi primeren odnos do pacienta. Kot primer bi izpostavila situacijo pri ginekologinji, kjer se je zjutraj nabralo kar precej pacientk. Vsaki, ki je prišla na novo v čakalnico, je sestra povedala, da imajo zamudo, ker jim je za eno uro zmanjkalo elektrike in se opravičila. Meni se zdi to primeren odnos, zaradi katerega noben pacient ne bo imel težav s čakanjem. Odnos je zame pomemben. Z zasebniki imam bolj malo izkušenj. Do sedaj sem bila samoplačniško pri dermatologinji in ortodontu in nad obema sem bila razočarana.

Strinjam se s predhodnicami, ki so izpostavile, da je bolj kot to ali zdravnik dela v javni ali zasebni mreži, pomembno, kakšen je kot zdravnik. Sama sem se za zdravnike na primarni ravni vedno odločala na podlagi razmisleka in po konkretnih poizvedbah naokrog glede tega kakšen je zdravnik. Pomembno mi je, da obvlada svoje delo, da je človek, da odgovarja na moja nešteta vprašanja, za splošnega zdravnika pa mi je posebej pomembno, da me je sposoben obravnavat kot celoto, kot mene.

Na splošno lahko rečem, da nekih slabih izkušenj z zdravniki nimam. Do sedaj sem imela dve resnejši zdravstveni izkušnji (sicer nič življenjsko ogrožujočega), ki sem jih spotencirala tudi sama s svojo psiho. Pri obeh sem bila deležna korektnega zdravljenja, vrhunske  obravnave na specialistični ravni, posebej pa je pomagal odnos splošne zdravnice, ki je pomagala tako, da se je sama obrnila na specialiste na posvet in se z njimi zmenila, kako postopat naprej, ko pa je ugotovila, kar je bilo hitro, da tudi moja psiha dela svoje, pa se je z mano pogovorila kot človek, me potolažila in dala nekaj nasvetov za samopomoč.

Kot rečeno nimam nekih bogatih izkušenj z zasebniki, sem pa mnenja, da javno ali zasebno nima pomembne vloge pri kakovosti obravnave, če je v javni mreži zdravnik kot mora biti, če imajo odnos do pacientov in primeren nivo organizacije.

quote:707e38db26=".:sonja:."
Tudi sama sem mnenja, da ni potrebno plačevati zdravnikov, da bi bil prej na vrsti, ker če je nujno, tako ali tako prideš na vrsto v javnem zdravstvu. Če pa zadeve niso nujne, pač počakaš nekaj mesecev.



Žal to ni popolnoma res. Velikokrat je tako, da tudi v nujnih primerih čakaš predolgo. Konkretno poznam primer, kjer bi brez nekaj samoplačniških pregledov in nekaj VIPov človeku raka diagnosticirali (če sploh) 8 mesecev kasneje (tolikšna je bila čakalna vrsta na prvi - odločujoči pregled). Brez aganžmaja osebnega zdravnika in samoplačniških pregledov je vprašanje, kako bi se stvari iztekle.

hmmm, sem hotela to v temo od ginekologov napisat, pa sem še pravi čas ugotovila, da bo ta primernejša

Danes sem ostala malce presenečena nad tem, da so očitno velike razlike med ordinacijami, kar se pregledov tiče. Namreč, do sedaj sem imela ginekologa v Kopru in pri njemu sem vedno imela 1x na leto (bom rekla) "obvezen" pregled, ker če ne, mi niso dali recepta za tablete. Pa 2x do sedaj so mi bris vzeli, kar je itak na 3 leta.
Pred kratkim sem pa zamenjala ginekologa, in si izbrala enega ljubljanskega - prvič sem bila naročena za konec marca letos. Ker (sem kura) mi je očitno uspelo vreči v smeti zadnjo škatlico tablet (sem očitno vrgla polno, namesto prazne), sem šla danes zjutraj kar do ordinacije, pojasnim sestri situacijo...v glavnem dobim recept za celo leto, se je celo čudila, da sem se naročila, ker sem pač zdrava in imam itak naslednji vzem brisa šele marca 2013 (tako da mi na pregled, za katerega sem mislila, da je obvezen, ne bo treba)...bila je pa blazno začudena nad tem, da sem pri prejšnjem ginekologu imela vsako leto nek rutinski pregled (jaz pa nad tem, da ga očitno več ne bom imela).

Torej...ne razumem...nekje vsako leto, drugje enkrat na 3 leta. Saj ni ravno prijetno sedet tam na stolu, ampak 1 leto ali pa 3 je pa kar dolgo obdobje, če se ti vmes kaj začne pacat (npr. da ti zatipa kako cisto, itd.)

Moj "bivši" je šel v pokoj, pa sem potem sklenila, da mi je itak bolj praktičo imet ginekologa tukaj. Tako sem pač poklicala na par številk, tale je bil edini od poklicanih, ki je še jemal pacientke. Sej primarno se mi je šlo za tablete, ampak če realno pogledam, se kar zgrozim ob takih razlikah. Mah, zaenkrat bom tukaj (sem komaj menjala), bomo videli kako se bo obnesel v bodoče (sicer kakršnihkoli težav nisem še imela - toktok- tako da upam ne bo treba testirat). Bu, če ne bom drugo leto vprašala, če je možno imet izvenreden pregled, ker sem ga pač vajena. (hmmm, tiste, ki imate ginekologa v Lj, a lahko v temo od ginekologov napišete tiste, ki redno pregledujejo in ne samo na 3 leta?)