Seveda je ranjen tvoj ponos in se ti furžmaga, da te več ne šmirgla, čeprav ga pa v bistvu ne bi imela, ker iščeš nekaj več..kao.. Takšne pač smo ženske.
Jaz sem imela eno mladostno, otroško prijateljstvo , ki je trajalo vse v zrela leta in v študij in še po po študiju. Smo non stop tičali skupaj in se zabavali in imeli radi in vsi so govorili, da bo eno od mene ali mojih sester poročil. Ni jim bilo jasno katero. In potem sta se obe poročili in sem ostala samo še jaz, jaz ga pa nisem hotela ker ni bilo kemije in ne vem česa še. Čeprav sem bila prepričana, da bi pa on mene hotel. Če se je hotel kdaj približat sem se kar umaknila. Ampak lepo je bilo, da ni imel nobene druge in sem ga imela za nekakšno rezervo. Sem si mislila, če ne bo nikjer nobenega bom pa imela M. (točno tako kot Julia Roberts...). in ga bom poročila. Potem pa kot strela z jasnega se je noro zaljubil v eno lepotico in se nisem mogla prepoznati, kako mi je šla na živce, kako sem bila jezna in žalostna in prizadeta. Nemogoče. Prav želela sem, da mu ne bi tam uspelo. Seveda mu je uspelo in ona lepo potuje po svetu z njih (ne rabi v službo, ker on dobro zasluži) in po moje prav lepo živita,. jaz pa rintam in se matram in iščem kemijo in ljubezen in vse.. Po poroki sva se samo še parkrat srečala, naključno, enkrat sva se fajn napila in zjokala in mi je rekel, da me on ne bi nikoli hotel imeti, da pa je imel ves čas občutek, da bi imela jaz njega. Še ta udarec. O ti presneti moški p..
...
