Evo me drage in dragi moji. Moram reči da so 'hudi dnevi' za mano, no vsaj en je bil res grozljivka
. V petek sem šla po avto in je bilo vse kul, razen normalne ravni presranosti np, je pa šel prijatelj z mano. Za vikend sem vozila iz Portoroža v LJ s tem da sem bila 1h v koloni in je bilo kar poučno, kasneje pa tudi kar luštno, dragi je bil z mano in mi dal cel kup koristnih nasvetov.
Včeraj pa...prvič sama v službo, kap me je
Sicer sem čisto OK odvozila, razen pospeševanja v rumeno luč, ampak počutje pa
nekaj med paniko oz. vsaj huda anksioznost, zona me je oblivala, za nazaj sem še sfalila razvrščanje in sem šla na 'ta grozen' tomačevski rondo po pomoti, jasno me je še dodatno kap...No, ko sem prišla do doma nisem bila sposobna niti v garažo zapeljat, pa še daljinčka od garaže nisem našla, pa sem vse premetala, totalno zakuhana, zaripla in na robu joka. Ahja!
No, danes je bilo veliko bolje, malo sem si v glavi uredila reči, se spočila, in si skuhala vrč baldrijanivega čaja (it helps!). Danes sem lepo vozila. Nisem sicer sproščena čisto, ampak vsaj nisem v krču in vsa panična.
V mestu in na drugih cestah pa mi kar gre
Danes grem še eno Toyotko gledati pa upam da bom sposobna narediti en krog za pokušino.
Ha,ha, tisto o parzni cesti so tudi moje sanje. Pa ne ker se na cesti v gneči ne bi znašla, ampak ker je res milina vozit, če nihče okoli tebe ne štrika.
Sčasoma ko boš redna voznica, boš res takoj vedela kam se postavit, kdo ima prednost, kam zavit da prideš tja in tja, omejitve boš vedela na pamet (in potem ti bodo živčke kravžlali taki ki se vozijo 60 kjer gredo lahko 90), hudovala se boš nad tistimi ki bodo mečkali in še in še 
samo pogumno, saj ti gre v redu kot pišeš. 
! Vse bo super 
.
