gita je napisal/apunce, mogoče bi vam bolj koristila kakšna strpna prijateljica, ki bi z vami malo potrenirala. za moje pojme je v avtošolah vse preveč leseno. kolikor se še spomnim od 9 let nazaj. pa tudi, če greš s človekom, ki veš, da si ob njem lahko sproščen in da ne bo ob vsaki napaki gledal postrani, je vse drugače

Gitka, najbrž nimaš občutka, ampak po 4-5 letih brez vožnje je dejansko nevarno iti kar na cesto, pa čeprav bolj prazno. Jaz včasih nimam pojma sploh kdo ma prednost, kak znak kaj pomeni, nazadnje sem šlka s polnim gasom v rikverc, čisto brez občutka za nič. Katastrofa no. Vsaj zase vem, da moram nujno vsaj kako urco dve, da sploh dobim feeling za avto nazaj in seveda pravila vožnje.
Poleg vsega pa je ogromno nestrpnih voznikov, to je pa mene spravljalo ob živce, ker sem očiten mečkač (kaj čem, ne morem pomagat če se tresem

) in me to strašno pretrese nekak. Kar se tega tiče sem res katastrofa no

Sploh ker sem pa born 'winner' zelo slabo prenašam če nečesa ne znam, skratka to mi je prav' življenjski projekt', pa naj se še tako hecno sliši.

Me je pa isto strah ko Keyo - drugih. Jaz bi po polžje lahko prišla bp na konec sveta, ampak promet, sploh v LJ, aaa! Parkiranje da niti ne omenjam, ker prav tako kot Romy imam zanič globinski vid in zelo slabo ocenjujem razdaljo, kar me tudi v križiščih baše.
Romy kako gre tebi v križiščih z ocenjevanjem razdalje avtomobilov?
Pa na začetku mi je še kar šlo (dokler sem imela na voljo avto), sem bila veliko bolj pogumna in freh kot sedaj, prava zajklja sem postala noo

Takrat sem kakemu nervoznežu z lahkoto pokazala sredinca, sedaj pa če bi mi kdo trobil, saj bi me kar kap!
Najhuje pa je ker je to vsem ostalim totalno 'piece of cake' in nekaj osnovnega, meni pa predstavlja celo travmo.
Hvala za nasvete punce, če jih imate še kaj, kar na plan z njimi
