Sama ne vidim poante v nabavi takšnih grdih ponaredkov, ki so po vsej verjetnosti še plastični, blazno neudobni in mrzli. Enako se mi ne zdijo uggice primerne za poslovni svet ali pa za na sodišče, prav tako jih nikoli ne bi oblekla za na kakšno svečano prireditev. Tja enostavno ne sodijo, niti niso lepe v kombinaciji s tovrstnimi oblačili.
Zame pa so neprecenjive za prosti čas. Mnogo bolj kot razne mrzle supergice ali pa kot kakšni kao-pohodniški gojzerčki, v kateri dosti kranjskih mamic lazi naokrog tudi po povsem urbanih opravkih. Vsak dan moram iti na sprehod ali pa vsaj do bližnje trgovine in to peš, ker se nosečnice moramo vsaj malo gibati po svežem zraku, pa tudi našemu dveletniku bi rada gibanje predstavila kot nekaj vsakodnevnega. Fitnesa se ne morem več iti, trimčkanja tudi ne, najkasneje čez tri tedne pa bom na sprehode morala voziti še novorojenčka. To je edina obutev, v kateri me niti malo ne zebe (posledično tudi ne v preostale dele telesa), v katerih mi noge ne švicajo in edine, ki si jih ne želim takoj sezuti, ko pridem domov. Zaenkrat so se OK obnesle tudi v snegu. Kupila sem jih po internetu, zato tudi nisem zanje plačala 200 eur, ampak ene toliko kot za Alpinine.
Tja do 26leta sem imela ogromno tedaj popularnih špičakov, ene superge in to je bilo to. Če je bil žur kje bolj na divjem, sem bila že v zadregi. Od avta do službe sem v poledenelih pločnikih hodila, kot da bi nastopala v burleski, ampak meni se je zdelo, da moram biti 'lepa'. Sedaj pa mislim, da je del dobrega sloga tudi to, da se oblečem situaciji primerno. Torej za službo poslovno z visokimi petami, za sprehode z malčkom v udobnih uggicah, ki znajo biti prav luštne, če je vse ok barvno usklajeno, za na kavico s kolegico v nekih drugih škornjah.
Sem pa videla v zadnjih dneh po Kranju toliko groznih kao-uggic na ženskah brez kakršnegakoli stila in tiste agice so mi bile pa res grde, zato razumem, da se večini zdijo ogabne.