Indiferenca!
To je moja obramba. Briga me kaj si drugi mislijo o meni, to je njihov problem. Jaz in ljudje, ki me dobro poznajo vejo kakšna sem v resnici in mi je za piškav groš vredno kaj si mislijo neznanci o meni...
Sicer je tudi mene strah in sram itd. ampak to je moja "samoobramba"!

Jaz se zmeraj odpravim na predstavitev v prepričanju, da znam in da bom dobro predstavila. Sama zase to vem, za vse ostale (profesorje itd.) pa grem na način: ``boli me k****´´.  Letos sem imela eno predstavitev seminarske pri prof. ki je nekaj predhodnikov spravila v jok. Jaz sem šla tja preprosto z mojo filozofijo in na koncu sem jo prepričala celo v nekaj kar je bilo napačno, ampak ona mi je verjela in utihnila.  

Kateri film? Moj fant ma podobne probleme (pa še marsikdo drug no) in bi verjetno prišel prav

Drugače pa čestitam

Tallygirll, a veš, da sem na točno ta film pomislila, ko si prvič napisala, da ti je pomagal film? hehe, ampak je res zakon zgodbica pa tudi reese dobro zaigra
no, uživaj v novo pridobljeni samozavesti

Bravo, Tallygirl. Čim več takih nastopov, pa bo treme vse manj. Sicer je pa meni, ko sem bila še mlajša, pomagalo, da sem si vse te grozne ljudi predstavljala, kako sedijo na wc-ju in imajo določene probleme.

Sedaj pa itak mislim, da imajo vse osebe, ki so za brez veze tečne (do mlajših, podrejenih) probleme same s sabo.

Baje človek dober govorec postane šele tedaj, ko uživa v tem, da ga vsi gledajo in poslušajo. Dokler pa ni užitka stati na odru, nobene vaje iz retorike ipd. ne pomagajo. Pa saj nekaj je res na tem, se mi zdi, da politiki prav uživajo, ko poslušajo svoj glas.

Ste si prebrale članek:

Trema, naša (ne)ljuba sopotnica