Prijava
Registracija Pozabljeno geslo

Forum

Tocka v zivljenju

Pojdi na stran 1 , 2
prijazen25
Starost: 45Pridružen: 23. okt 2004Prispevkov: 483Kraj: Rakitna-Prim.Status:Offline
Objavljeno: 7. jan 2005 13:43
Povezava do prispevka
Zivjo



Ste ze kdaj prisli do tocke v zivljenju ko ste bili zmedeni in niste
vedeli kako naprej? Kako ste...no krenili naprej? Sam trenutno bi se
moral uciti ker imam zadnje leto in bi moral pisati diplomo, a vse se
mi je zataknilo.Nimam volje.Grem le delati in domov.Doma sem s pupo,
ziviva sama in potem namesto da bi se ucil se zamotim na
racunalniku.Saj ji pomagam sem z njo..a vcasih imam občutek da ji ne
posvecam dovolj pozornosti.Po drugi strani pa tudi nocem da bi bil le
njen Wink saj razumete.. da bi imel cas zase.



Hvala za odgovore



pozdravcek
0
Nazaj na vrh
prijazen25
Starost: 45Pridružen: 23. okt 2004Prispevkov: 483Kraj: Rakitna-Prim.Status:Offline
Objavljeno: 7. jan 2005 13:48
Povezava do prispevka
PS: Nisem ravno tiste vrste da bi hodil ven zurati s frendi.Samo kakor da mi resnicno zmanjka casa.
0
Nazaj na vrh
samsara
Starost: 52Pridružen: 7. dec 2003Prispevkov: 4656Kraj: PtujStatus:Offline
Objavljeno: 7. jan 2005 13:51
Povezava do prispevka
Kaj si pa želiš v življenju?
0
Nazaj na vrh
Andy
Starost: n/aPridružen: 27. okt 2003Prispevkov: 9911Kraj: in paradiseStatus:Offline
Objavljeno: 7. jan 2005 14:03
Povezava do prispevka
Imam občutek, da ti manjka le motivacije, da bi zaključil z diplomo.
0
Nazaj na vrh
Jerca
Starost: n/aPridružen: 15. maj 2004Prispevkov: 7789Kraj: LjubljanaStatus:Offline
Objavljeno: 7. jan 2005 14:07
Povezava do prispevka

To je problem, s katerim se nas kar večina spopada, imenuje se pa samodisciplina. Človek točno ve, kaj mu je storiti, ko pa pride do te točke, se pa zamoti z računalnikom ali s čem drugim, čas pa leti. V današnjem času je toliko talentiranih, sposobnih , inteligentnih ljudi z enormnim potencialom, zmagajo pa tisti, ki si znajo najprej postaviti cilje in potem ne odstopajo od nobene točke. In to je za mene umetnost, ki pa si jo pridobiš samo s trdno voljo in pridnim delom. Sliši se enostavno, v praksi je pa blazno težko. Vsaj za mene, ker je to tudi moj večni problem - premalo samodiscipline. Na to temo obstaja kar nekaj zelo dobrih knjig, ki jih je pa treba seveda najprej prebrati, potem pa se držati pravil, ki so opisana, saj jih pišejo ljudje na podlagi svojih izkušenj.


Prilepila bom samo nekaj odlomkov iz fantastične knjige "Postanite in ostanite pozitivni" (več avtorjev). Obljubila sem si, da jih bom vsak dan prebrala, pa sem se sedaj po dolgem času spomnila na njih. Tega je kar nekaj. Če hočeš brati, beri, če ne, pa preskoči.


 


Sreča in marljivost


 


    Lahko rečete, da je v igri življenja najpomembnejši igralec sreča. Thomas Jefferson je dejal: "Trdno verjamem v srečo, obenem pa spoznavam, da več ko delam, več imam sreče." Kralj Salomon, avtor mnogih pregovorov, ga je prehitel z besedami: "Lenuhi hočejo veliko, a dobijo malo, uspe pa le marljivim." "Mar nam uspe po zaslugi sreče? Samo takrat, kadar to srečo sestavlja veliko težkega dela."


   Večina od nas si želi uspeti. Večina tudi nekako občuti, da so poklicani za uspeh. Uvideli ste, da uspeh ni samo stvar denarja, sreče ali moči. Uspeh pride zaradi našega spreminjanja v tisto, kar je za nas načrtoval Bog.


  Med tem postopkom pa se včasih spotaknemo ob berglo, lenobo. Kako poskrbimo, da se ne bi napačno sodili glede tega, kaj vse bi lahko, mogli in morali postati ?


   Kje najti notranjo motivacijo za nadaljevanje boja ? Kako zgrabiti življenje, namesto da bi mu pustili, da nas povozi ? Odvrzite bergle, imenovane lenoba.


        življenja se boste lažje lotili, ko boste odkrili veliki pomen treh integralnih dejavnikov, ki jih morate obvladati:


           - trajno zmago v bitki s težavami zaradi obotavljanja kot navade in ovire;


           - naučimo se življenskega postopka - ocenjevanja in odstranjevanja vsega odvečnega in        škodljivega;


           - disciplina naj postane ključna in učinkovita poteza našega značaja


   Če ste se kdaj morali bojevati s strašnim nasprotnikom, imenovanim obotavljanje, vas lahko potolažim, da imate pri tem zelo slavno družbo. V zgodovini so se ljudje zelo težko lotevali dejanj.


         Pravijo, da je francoski pisatelj Victor Hugo ukazal služabnikom, naj mu zaplenijo obleke in mu jih ne vrnejo, dokler ne napiše načrtovanega. Grški filozof Demosten si je menda polovico glave obril, da bi se sramoval v javnosti.


 Slišal sem tudi, da so ustanovili kljub obotavljivcev. Vodilo njegovih članov je: "Če nekaj dovolj dolgo odlašate, boste odkrili, da večine dela res ni treba takoj opraviti." Vsako leto junija to društvo, ki je zaslovelo s svojimi izvrstnimi božičnimi zabavami, to svoje vodilo prav po versko časti.


    Če ste taki kot večina, se včasih spopadate s skušnjavo, da bi nekaj, kar bi morali opraviti danes, preložili na jutri. Pravzaprav dr, William Knaus v reviji U.S. News & World Report poroča, da zaradi odlašanja trpi kar 90 odstotkov vseh ljudi.


    Seveda je manjše obotavljanje povsem naravno, preden denimo pospravimo hišo in odnesemo smeti. A dr. Knaus ugotavlja, da je odlaganje neprijetnih opravil sicer povsem navadno in neškodljivo, da pa s tem obotavljanje sčasoma postane navada.


    Težave pa nastanejo, če obotavljanje postane vzorec življenskega sloga. To namreč vodi k povprečnosti na mnogih področjih. Ali lahko živite z obotavljanjem, če vas to stane veliko časa, denarja, osebnega zadoščenja in uspeha ?


     Za vse pa bi moralo biti nesprejemljivo odlaganje zadev, ki so odločilne za doseganje cilja ali zaradi katerih ne uvidimo svojih pravih zmožnosti. Odlašanje kot navada ima resnično visoko ceno. Nič ni bolj žalostno, kot gledati preteklost in govoriti: "Če bi le ....želim si, da bi takrat...Le zakaj sem se s tem tako dolgo obotavljal...Ne morem verjeti, da nisem..."


  Všeč mi je izjava Johna Greenleafa Whittierja: "Od vseh izgovorjenih in napisanuih besed so najbolj žalostne tele:"Lahko bi!"" Morda pa so najhujša posledica odlašanja izgubljene priložnosti, ki bi lahko izboljšale naše življenje, rešile naše družine, nas približale Bogu ali pa izboljšale naš finančni položaj. Kadar se ukvarjate s prelaganjem, življenje hitro mine. Marsikdaj tudi priložnost ne potrka dvakrat. biti morate nared za skok, ko se priložnost prvič pokaže.


       Kralj Salomon, avtor mnogih pregovorov, za mnoge pa tudi najmodrejši človek v vsej zgodovini do danes, je to povedal zelo neposredno: "Lenuh ima težave vse življenje." Odlašanje je neverjetna pot, na kateri iz problemčkov naredimo krize, iz vsakdanjih pripetljajev pa katastrofe.


    Odlašanje povečuje število vaših težav. George H. Lorimer je nekoč dejal: " Prelaganje iz preprostih zadev naredi resne, prelaganje resnih zadev pa vse onemogoči."


Kdo ve, za koliko težav je človek kriv sam ? Samuel Smiles je dejal: "Na splošno bo veljalo, da ljudje, ki se nenehno pritožujejo, da imajo smolo, zgolj žanjejo posledice svojega nepravilnega ravnanja in neprevidnosti." Obotavljanje povečuje naše težave na vsakem področju.


   Avtor znanega pregovora: "Nikoli ne prelagaj na jutri tistega, kar lahko opraviš danes," je Benjamin Franklin. Problem obotavljanja zadeva mnoge ljudi, ne samo tistih, ki pospravljajo nesnago. Včasih kaj preložite iz strahu....


 


                  pred karierno spremembo,


 


                  pred telefonskim klicem.


 


   Včasih pa omahujete, da bi pridobili nadzor nad položajem ali človekom. Računov ne morete zbrisati, lahko pa jih odložite. Morda se s šefom še niste dokončno pogovorili, lahko pa imate že zdaj dolg nos. Lahko pa se obotavljate tudi na ta način, da se zaposlite z napačnimi dejavnostmi.


 


Svet je poln prezaposlenih bedakov


(namreč ljudi, ki se ukvarjajo z napačnimi stvarmi).


 


   žal se vam lahko prehitro zgodi, da se znajdete v neprijetnem položaju, v kakršnem se je kobilica v Ezopovi basni Kobilica in mravlja.


 


     Kobilica je obiskala mravlje in jih prosila za nekaj zrn. rekla jim je: "Lačna sem.!" Mravlje so za trenutek prenehale delati, čeprav to ni bila njihova navada.


       "Ali te lahko vprašamo," so rekle, "kaj si delala vse poletje ? Zakaj nisi nabrala zaloge hrane za zimo ?"


        "Hrane si nisem nabrala," je odvrnila kobilica, "preveč sem imela dela s prepevanjem in tako nisem imela časa."


 


  Sklep vsega povedanega je: obotavljanje je škodljivo


 


     Prelaganje dela ali obotavljanje nas ovira pri uresničevanju ciljev in je vzrok, da se slabo počutimo v svoji koži. Še huje pa je, da prizadene vašo družino, prijatelje in poslovne sodelavce. morda vam bo spoznanje, da nujne zadeve prelagate, pomagalo, da se boste prenehali obotavljati. A obotavljanje postane priučeno vedenje in njegovega cikla ni preprosto prekiniti. Kakšna je torej rešitev ?



............................................................ ........................


 


 


Izstopite iz brezzračnega prostora in začnite graditi


                                                                                                                       Jim Floor


 


 


0
Nazaj na vrh
jagoda_m
Starost: n/aPridružen: 1. jan 2005Prispevkov: 188Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 7. jan 2005 14:07
Povezava do prispevka

Uf, men se take točke dogajajo kar naprej. In pol izgleda moj life približno tkole  .__________..____________________.________...___


Mah, kaj jest vem. Dobr se je mal prepustit in se potem stvari že začnejo odvijat po svoje, sam ne pa spet preveč. To je pa tisto glavno, ko človek niti ne ve koliko se prepustit in koliko usmerjat potek dogodkov.

0
Nazaj na vrh
prijazen25
Starost: 45Pridružen: 23. okt 2004Prispevkov: 483Kraj: Rakitna-Prim.Status:Offline
Objavljeno: 7. jan 2005 14:25
Povezava do prispevka
Ok razmeme da samodisciplina naj bi pripomogla.Samo morda je ravno ta
tista ki me ovira.Tisto da ne odstopas niti za mm, je ok a zveni zelo
svojeglavo in sebicno.Hvala za odlomek.Ga preberem ko pridem domov.Res
je da prelagam kdaj kaksno stvar.Vcasih najdem tudi zelo dober razlog
:) hec.Vcasih mi ne gre drugace kakor da moram preloziti.Jaz delam
preko studenta in dodaten denar poleg tistih nekaj sedaj se bolj
obdavcenih tolarjev zasluzim tudi z instrukcijami.In se sreca da je
bilo malo praznikov, ker poprej skoraj ni minil dan da nebi
instruiral.Imela sva ful izdatkov, pa ne zaradi NY...v glavnem treba je
bilo delati in potem po delu in instrukcijah imam tako polno glavo
vsega da....je kakor je prej napisala jagoda .____________________. in zato da ne 
grem na net kaj prebrati ali pa nazgat eno igrico. Moja se mi pa tudi
ful smili ko mora tisti cas men ins. biti kot kak nezeljen puppy.In se
potem ko se vrnem sem z glavo drugje.
0
Nazaj na vrh
kiki72
Starost: 43Pridružen: 21. jul 2004Prispevkov: 472Kraj: VelenjeStatus:Offline
Objavljeno: 7. jan 2005 14:28
Povezava do prispevka

..prijazen25..


sva na istem. Sem ravno na takšni točki kot ti. Tudi moj dan poteka približno tako. Služba- kosilo- fant- TV-spat..... iz dneva v dan je isto. Čaka pa me še diploma za napisati in fanta čaka še nekaj izpitov... vendar se obema NE DAAAA...


Nimam pojma kako narediti korak naprej...

0
Nazaj na vrh
Jerca
Starost: n/aPridružen: 15. maj 2004Prispevkov: 7789Kraj: LjubljanaStatus:Offline
Objavljeno: 7. jan 2005 14:31
Povezava do prispevka
Ljudje, ki to obvladajo (še celo poznam jih nekaj), si postavijo cilje in ne odstopajo, vendar so v teh točkah tudi njihovi bližnji in družabno življenje, ne samo delo. Nihče ni prikrajšan in to je za mene prava umetnost. Jih je pa na svetu približno 5-10% (v tolažbo)
0
Nazaj na vrh
jagoda_m
Starost: n/aPridružen: 1. jan 2005Prispevkov: 188Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 7. jan 2005 14:49
Povezava do prispevka

Joj, ljudje, dejte rajši pogledat kaj imate in ne česa nimate. In potem iz tistega povlečt najboljše.


Kiki-imaš službo!!! (jst ne)-zanjo bodi hvaležna, vsak dan ješ kosilo-bodi hvaležna, imaš fanta (jst ne)-bodita si hvaležna, gledaš tv, greš spat v toplo posteljo.....za tisto, kar imaš, je treba bit hvaležen.


 Koliko je pa vsak dan isto, je pa odvisno od tebe, kam se boš premaknil-vsaj fizično.

0
Nazaj na vrh
ronza
Starost: n/aPridružen: 6. maj 2004Prispevkov: 3813Kraj: LjubljanaStatus:Offline
Objavljeno: 7. jan 2005 15:51
Povezava do prispevka
js to resujem s tem, da si postavljam roke in si naredim urnik dela. npr. v soboto od sestih do desetih bom naredila to in to... in potem sem bolj efektivna, ker vem, da mora bit do desetih narejeno in ne zgubljam casa
0
Nazaj na vrh
andreya
Starost: -14Pridružen: 28. mar 2004Prispevkov: 3715Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 7. jan 2005 16:10
Povezava do prispevka
Jaz sem si tudi včasih te urnike pisala, da sem imela točno splanirano, od kdaj do kdaj bom nekaj naredila. In sem bila precej bolj uspešna kot pa zdaj, ko kar nimam prave energije in si tudi teh planov ne delam več.
0
Nazaj na vrh
Lars
Starost: n/aPridružen: 12. jun 2004Prispevkov: 966Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 7. jan 2005 19:13
Povezava do prispevka

itak, vsi imamo takšne trenutke, kot jih Prijazen25 opisuje...


Kot ti ne gre v school, ko ti gredo tastari in sestra na vrh jeter, ko se skregaš s prijatelji... Nastane en velik sh*i, je pa od nas samih odvisno, ali bomo zaradi teh stvari (ki se zdijo v bolj sončnih dneh malenkosti) obupali ali ne...

0
Nazaj na vrh
.:sonja:.
Starost: 42Pridružen: 21. okt 2004Prispevkov: 7366Kraj: VelenjeStatus:Offline
Objavljeno: 8. jan 2005 11:15
Povezava do prispevka
Oh, pri meni je isto. Sploh se mi nič več ne da narediti za fax. Vedno najdem kakšno bolj "zanimivo " in nujno delo... Vzemi se v roke in se prisili. Pa bi moralo biti bolje.
0
Nazaj na vrh
anneta
Starost: -14Pridružen: 18. feb 2004Prispevkov: 2680Kraj: raj na zemljiStatus:Offline
Objavljeno: 8. jan 2005 14:08
Povezava do prispevka

Sama nisem pravi naslov za dajanje nekih pametnih nasvetov, ker tudi sama pacam diplomo že več kot pol leta. Pri meni gre predvsem za to, da se bojim diplomirati oz. se ne čutim dorasle izobrazbe 7. stopnje. Butast razlog vem... Čeprav moram priznat, da zadnje čase, odkar me veliko ljudi vzpodbuja, predvsem mi veliko pomeni motivacija mojega dragega se spravim sama za knjige, tako, da počasi že zaključujem.


Vsem priporočam tudi kakšno knjigo iz tega področja. Sama sem nazadnje prebrala knjigo Anthony Robbins: Sporočilo prijatelja. Enkratna knjiga, priporočam vsem.

0
Nazaj na vrh
Pojdi na:
Tocka v zivljenju
Stran 1 od 2
Pojdi na stran 1 , 2
Pojdi na stran:
Kozmetometer
Zadnje ocene
Zadnji izdelki
  • Tanja 19. mar 2023 20:52
    RES slabo, meni izsušuje kožo
  • Tanja 21. feb 2023 18:20
    Izvrsten, najboljši
  • [*jag0da*] 19. feb 2023 12:25
    Svaljka se
  • [*jag0da*] 19. feb 2023 12:05
    Ne preprečuje vonjav
  • [*jag0da*] 19. feb 2023 11:57
    Ne neguje
Forum
Zadnje objave
Najbolj brano
Trenutno dogaja
Izpostavljamo
V razvitih državah se pomanjkanje vitamina B12 običajno pojavi pri dojenih otrocih, katerih matere so vegetarijanke ali veganke.