Stari res ne gredo skupaj z mladimi?

Jaz se tudi vsak dan bolj strinjam s tem, da mladi in stari ne gredo skup.

 

Jaz pa zadnje čase že s svojo mamo težko shajam. Ker se vedno zapiči v nek svoj prav in se obnaša kot otrok, s tem da nikoli noče obrazložiti svojih odločitev. Ponavadi potem ko ni po njeno je itaq halo. Ko hočem pa jaz kaj pomembnega povedat, se pa počutim ko da me ne posluša, me ne potolaži/spodbudi takrat ko ji poskušam kaj povedati.

že tako sem zrasla gor v familiji ki se sploh ne pozna. Počutim se kot da bi živela med tujci in niti ne vem če bi rada (oz. če lahko) navežem boljše stike. Veliko raje sem pri fantu (tudi pri bivšem je bilo podobno), za božič bi šla kar k njemu, za rojstni dan mi ni nič posebnega biti doma... Skratka meni se moja družina zdi brez duše in sama tega ne znam rešiti in bi najraje samo pobegnila.

 

Glede starih staršev pa moram povedati da so super. Sta bolj enostavne sorte in kolikor ju poznam sta zelo v redu. Mi je prav lepo biti z nima, ko dedi razlaga svoje zgodbice o vojni:) in to vedno ene in iste, pa je še vedno zabavno

Tudi moja teta in njen mož živita pri njenih starših (moja babi in dedi), po 21 letih zakona sedaj gradita svojo hišo. Nna podlagi izkušenj lahko rečem, da to nikoli ni dobra ideja. Nikoli ne bi z družino živela pri svojih starših, ker bi se mama vedno vtikala v moje zadeve, enako bi bilo, če bi živela pri fantu. Za voljo dobrih odnosov, bi živela na svojem. Moji kolegici, bi mama z veseljem odstopila zgornje nadstroplje, da bi se vselila s fantom.Ona pa tega noče. Rekla je da bo živela z družino le tam kamor njena mama ne more v copatih..Ta izjava se mi zdi zelo dobra!

... pri nas po ločitvi moj foter živi v hiši mojih starih staršev (v zgornjem nadstropju, ker imajo res veliko hišo) in tudi jaz sem pogosto tu, tokrat npr. cel januar, in mi sploh ni problem shajat z njimi...

že res da velikokrat presedajo, ko mi kot malem otroku skozi ponavljajo če sem kaj jedel in mi vsaj 10x na dan ponovijo kje kaj najdem in da če kaj želim naj povem  .

OK, pa jih preslišim...sj navsezadnje mi ne želijo slabega .

Mislim pa da gre fotru precej na živce, ker skoraj vsako uro mama naredi "obhod" tu gor, če kaj rabi ipd. .

Mi je pa vsekakor boljše kot pa pri mami, ki me še najbolj spominja na Herrin opis .

Res mi preseda, že od nekdaj mi je, ne le v teh "mojih letih".

Včasih mi je resnično nemogoče pri hiši in potem grem za kar nekaj časa sem k fotru...

Če mi npr. ni do pogovora in odgovorajam bolj le z JA in NE, bo, namesto da bi me pustila pri miru, še bolj drezala vame. In potem "napade". Nato kakšen dan zadevo obžaluje, potem pa spet jovo na novo...

 

In kar je najhujše, vse kar se zgodi v naši hiši, takoj posreduje drugim in pogosto doda še malo svoje zgodbe, da sem za vse kriv jaz . Ter obvezno, da me fotr in vsi ostali šuhtajo proti njej . Res mi preseda in vsak dan z njo je bolj neznosen...

 

Se popolnoma strinjam. Jaz tudi ne bi živela doma, niti tako blizu, da bi imela obiske v copatih ali šlapah Raje živim kje drugje, kjer bi se počutila svobodno, samostojno in z občutkom, da sem nekaj sama dosegla po moji želji in ne njihovi.

 

Če pa pomislim drugače. Naši starši nas imajo radi, skrbi jih za nas in vse.Na starejša leta vsi postanejo malo tečni in se počutijo osamljene.

Ta problem se da rešiti z rednimi obiski in poslušanju vsega kar imajo za povedat. V tem času se počutijo, da niso za nobeno rabo in zato iščejo pozornost.Moramo jim dati občutek, da jih imamo radi, da nismo pozabili na njih.

 Ja, vse ima svoje meje. O vsem tem se je pač treba pogovorit in razčistit, da pač tako ne gre. Če pa tudi to ne deluje... pa  verjetno res ostane varijanta "skozi eno uho noter, skozi drugo ven".