Kiwi, tudi meni je bilo od nekdaj nerodno, da bi fant, ki mi je bil všeč, to izvedel. Ampak to le na začetku, potem pa je z več druženja in čedalje bolj sproščenim odnosom to zmeraj izginilo, tako da sem imela že nekaj zvez. Vidiš, tudi nam sramežljivim uspe
.
Tako da čim manj se obremenjuj zaradi tega. Saj vem, da se sliši stereotipno, ampak je res: bodi sproščena (kolikor se pač da, ko ti je nekdo všeč in ti v glavi zakuha
), taka kot si, prepusti se novim izzivom. Mislim, da nas je veliko takih na svetu, kakor se sama opisuješ, zagotovo pa nisi izjema.
Meni je navsezadnje večkrat pomagalo, da sem si predstavljala, da ta fant pač ve, da mi je všeč in kaj potem? Predvidevam, da to vsakemu laska in je zato tudi ta fant najbrž s tem čisto zadovoljen. Kako bi se počutila ti, če bi vedela, da si nekomu všeč? Najbrž dobro, a ne
?
To, da te nihče ne opazi, pa najverjetneje tudi ne drži. Sama sem zase to dooolgo časa mislila - še v puberteti, itak, to so pač taka občutljiva leta. In kasneje, ko sem se sprostila v družbi posameznih ljudi, sem izvedela vse sorte presenetljivih resnic; od tega, da sem bila mnogim všeč, do tega, da se mi niso upali približati, ker sem izpadla vzvišena in distancirana.
Tako da le pogumno, to so lepa čustva in ni razloga, da zaradi njih komu ne bi bila simpatična, všeč ipd
.