Glede pasje šole - menim, da ima večina ljudi ta napačen pogled, da pač lahko psa "sedi, prostor, tačko" naučijo sami in da je to vse kar ti ponudijo. Sklepam po tem, ko kdaj na sprehodu srečam kakšnega skrbnika, ki ga pes ne šmirgla pet posto in mu diskretno namignem, če razmišljajo kaj o pasji šoli, pa rečejo, da že vse zna (zgoraj omenjeno) in da oni tega ne rabijo.
Pasja šola te nauči komunikacije s psom (in to ni samo čohanje na kavču), sodelovanja, kulturnega sobivanja z ostalimi ljudmi, kako psa naučiti obnašanja do ostalih psov, živali, obnašanja v civilizaciji (mestni vrvež, različni zvoki, itd.), kako odreagirati v določenih situacijah...Seveda je treba izbrati dobro pasjo šolo, z dobrim inštruktorjem, ki ve kaj dela. Bistvo vsega je pa ravno delo vodnika (ponavljanje "vaj" doma, na različnih lokacijah) - v šoli dobiš napotke, ki jih je potem dobro uporabljati v vsakdanjem življenju. Sedi zna vsak pes, vprašanje pa je, če bo vsak pes znal v miru sedeti, medtem ko bodo okoli njega tekali otroci, v lokalu, itd. Pasja šola pouči vodnika o delu s psom, na to da ga pripravi na življenje, da bi bilo njuno sobivanje kar se da v sožitju.
Jaz sem si veliko prebrala o pasji vzgoji že pred prihodom psa in načeloma mi ne bi bilo treba it še v pasjo šolo. Sedaj, ko vem, kako se imamo fajn s "pasjo družbo" bi mi bilo prekleto žal, če bi izpustila tale naša druženja ;). Sicer je "naša" šola malo drugačna - ker je program za azilaše (ŠKD Krim) ni tako razdelano kot ima večina šol - da se pač konča neko stopnjo in je potem konec zadeve...mi pač hodimo dokler imamo željo in čas ;), se družimo s pasjimi sošolci, izmenjamo razne izkušnje, težave in predvsem se imamo super fajn :D.
.
.
)
