Osrednji tekst imam napisan v prvi osebi množine, ker mi zveni manj pretenciozno, ko navajam svoje ugotovitve.
Ampak zdaj bi rada v uvodu napisala eno čisto osebno izkušnjo iz otroštva, kjer ne morem uporabljati prve osebe množine. No, ker nimam multiple osebnosti.
Je sprememba vsega v prvo osebo ednine res neizogibna?


































Lepše se mi sliši, če rečem, da smo opravili intervjuje, v katerim smo ugotovili bla, bla, bla. Mogoče ker gre za navidezno difuznost odgovornosti in se tako distanciram od same vsebine, čeprav še vedno vem, da sama pišem diplomo in odgovarjam za njeno kakovost.
), pa sem upala, da obstaja nek (čudežen) način, da se izmažem z obema.




Nekako mi ga je uspelo spregledati. Oprosti.

Tudi v SSKJ je pojem označen s "pisar." 



