slabo spanje

Hej!

 

Imam en problem, ki se vam bo morda zdel nepomemben, kot se je na zacetku meni, a je zdaj prerasel ze v pravo zivljenjsko tezavo.

 

Od lanskega leta namrec vec ne spim dobro. Ponoci se zbujam, ne morem zaspati nazaj, ali pa (kar je najhuje) sanjam tako zivo, da se zjutraj in potem ves naslednji dan ne morem pregnati teh sanj iz misli.

Seveda se vsako jutro zbudim popolnoma utrujena in ne glede na to koliko casa sem spala, tudi se vedno zaspana.  

 

Poizkusila sem ze cisto vse..od pitja mleka pred spanjem, so sprehoda, mirne glasbe, druge postelje, odprtega okna (skoraj zmrznila), persena...v glavnem vsega, kar so se moji mali mozgani lahko spomnili.

 

Zato pa vas prosim, ce ima kdo podobne probleme ali kaksne ideje...!

Tanjal pri meni je isto..... v nedeljo me je kar strah iti spat, ker vem, da ne bo kakovostnega spanca, temveč premetavaje po posteji.... In potem mi končno uspe zaspati eno uro preden mi budilka zazvoni....

tudi jaz mislim, da gre za stres, pri tem pa ne pomaga ne mleko ne razni čajčki. razmisli, kaj te muči in kako lahko to rešiš oz. vsaj toliko omiliš, da ti vrne spanec.

nekateri svetujejo intezivno sproščanje, kjer sicer ni takojšnjih rezultatov, ampak sčasoma menda zelo učinkovito.

predlagam, da se oglasiš pri zdravniku in da ti predpiše kakšen pogovor s kliničnim psihologom, ki ti bo znal profesionalno pomagat.

srečno!

Vem, da gre za stres.

 

Moje zivljenje je zadnje leto postalo igra naklučij, ki pa nobena ni prinesla pomiritve ali sprostitve. Vsak dan vem, da bo napet, sresen in da bom zvecer padla v posteljo, izmucena od vseh kilometrov opravljenih v tem dnevu..fizicno in psihicno.  Temu pac ni pomoci. Problemom se nihce ne more izogniti.

 

A po vsem tem bi rada eno noc spala "kot dojencek" in se zjutraj zbudila spocita. Mislite, da je to sploh mozno?

 

 

Hja, možno je, če spremeniš način življenja. Te služba dela stresno? Ali je kakšen drug dejavnik? Kaj pa sprememba službe?

Kia,

poleg vsega naštetega bi ti jaz svetovala še redno fizično aktivnost v poznih popoldanskih/večernih urah (ne pa tik pred spanjem, kako uro pred spanjem bodi pri miu, glej TV (pa ne Trenj ali kaj podobno stresnega, kakega Mr. Darcy-ja ali kaj takega) ali beri, ne jej večjih obrokov, niti ne pij nekih blaznih količin tekočin, izogibaj se kavi in pravim čajem). Poskusi tudi čimveč spati pred polnočjo (idealno, da greš ob 9h zvečer spat). Možno je, da se enostavno ne moreš več spopadati s stresom, kar je samo po sebi začaran krog, ker če si naslednji dan nenaspana, se ti zdijo težave še večje in bolj nerešljive. Velja pa izključiti tudi druge, telesne vzroke nespečnosti, za začetek čezmerno delovanje ščitnice (daj si preveriti ščitnične hormone v pristojnem ZD), tlak (lahko je visok in zato ne moreš spati), če to ne bo obrodilo kakega sadu, še nevrološki pregled in posebno preiskavo (EEG in spanje na kliniki, te snemajo in analizirajo (posnetek EEG in kamero), za kaj gre, REM/ne REM faze spanja,...). Uspavala tu niso rešitev, ker načeloma povzročijo, da človek zaspi, kakovost tega spanca pa je nikakva. Pa še navadiš se jih precej hitro.

Vsekakor pa bi bilo priporočljivo obiskati kliničnega psihologa (ne psihiatra), ki te nauči tehnik sproščanja (tudi nasploh čez dan, ne samo med spanjem), lahko poskusiš tudi z avtogenim treningom, tega se ljudje v večini uspešno naučijo sami, iz literature,...

Srečno!

joj, tale stres...jaz včasih vsa boga čepim na postelji in si dopovedujem, da ni problem v situaciji, ampak kako jo jaz dojemam.

ali misliš, da se bodo dejavniki stresa kaj umirili sčasoma... ali pa da obstaja možnost, da se boš navadila?

Mislim, da se na stres ni ravno dobro navaditi. Ker stres te nažira od znotraj. Jaz imam vsakič, ko moram dlje časa ostati v LJ strašne probleme z dvanajstnikom. (pa delala bom v LJ ). Bolje je naučiti se obvladovati stres (sama tega še nisem uspela).

sonjavo, imaš prav, na stres se človek ne sme navadit. jaz sem mislila s tem na to, da če se lahko navadi na situacijo, da ji ne bo več stresna. npr. mene je bilo na začetku malce strah vozit avto, po parih vožnjah pa ne več

Kia, Bushbaby ti je zelo lepo svetovala.  Jaz bi le še dodala, da poskusi čimprej rešit težave, ker so le-te povezane s stresom. same od sebe verjetno ne bodo izginile, zato je boljše, da se z njimi čimprej soočiš in jih rešiš, da boš potem imela boljši spanec in bolj kvalitetno življenje. Pa poskusi hodit spat ob isti uri, da se ti bioritem ustali.

Tole s spanjem je hudo začaran krog! Stresno življenje je vsak dan bolj, v službah od nas tudi čedalje več zahtevajo in nikogar ne zanima, kako boš delo opravil, opraviti pa ga moraš najhitreje in najbolje in ponavadi, ko vidijo, da nekako uspeš, ti še kaj dodatno naložijo...saj gre...! V šolah se dogaja isto, tudi fakulteta ni več zagotovilo, da boš prišel do dobre službe in tole življenje danes je postalo precej peklensko, zato je tudi čedalje več samomorov, raznih kriz, stresov, obiskov psihiatrov in ambulant, saj je splošno znano, da je za 3/4 bolezni kriv stres. Velikokrat slišimo, da je treba odstraniti vzroke, ampak, na žalost, ni tako enostavno. Šefa ne moreš poslati v rit, (no, ena varianta je tudi, da ga lahko, ampak verjetno samo 1x), čeprav bi ga zelo rad in čeprav velikokrat veš, da ti dela krivico in bo na tvoj račun dobil povišico, prav tako ne moreš nekam pošiljati v nedogled partnerja, ki ti doma ne zna prisluhniti, ker ima verjetno težav več kot preveč tudi sam, ne moreš pričakovati, da ti bodo prisluhnili otroci, ker - ali so še premajhni in ne bi razumeli, ali pa že prestari in imajo sami s sabo preveč dela! In kaj ostane? Nič, gre naprej, kakor pač gre...edino, kar nam ostane, je kar najbolje izrabiti vikende in dopuste, pa ne za pospravljanja in pucanja, ampak sprehode v naravo, pogovore z nam dragimi osebami, obiske tistih, za katere drugače več ne najdemo časa, sprostitve...krajše izlete! In še nekaj, ne skušajmo biti povsod in v vsem popolni, ker to ne gre, ne pri današnjem tempu življenja. Naj bo raje malo manj pospravljeno in mi boljše volje in pripravljeni na šalo ali pogovor...ali morda za lep večer in pogovor ter še kaj v dvoje! Ne skušajmo za vsako ceno narediti vsega, kar sploh ni pomembno, ampak večkrat kaj naredimo le in samo zase! Verjemite mi, lažje bo!

(Mater sem pametna, a?)

 

super si tole napisala