Ko sem bila jaz mlajša, sem bila tudi zelo sramežljiva, tiha, bolj zase in brez samozavesti. Ven sem hodila s svojo sestro, ki je starejša in s tem je bila tudi celotna družba starejša od mene. Se spomnim, ko smo sedeli v enem lokalu in so se vsi smejali, pogovarjali, jaz pa sem sedela v kotu mize, kot en kup nesreče in kar naenkrat je en kolega vstal in rekel, no sedaj pa tišina, da še ti kaj poveš....valjda, da sem se pogreznila nekam...
Po srednji šoli, ko sem se takoj zaposlila, so se stvari iz dneva v dan izboljševale. Danes sem zgovorna v mejah normale, rada govorim in rada prisluhnem vsakomur, zardevanja ni, sramežljivosti ni, če me kaj moti, povem direktno, naj bo to dobro ali slabo in sem samozavestna. Ampak vse te stvari pridejo s časom in jih moraš dojeti in sam pri sebi nekaj narediti.