Kaj pravite na tole? Ali zdrži vodo?
Brez soli ni življenja, vendar zdravniki svarijo pred soljo. To pa zato, ker kuhinjska sol nima veliko opraviti s kristalno soljo. Kuhinjska sol je prevsem natrijev klorid, in ne sol, kakor jo potrebujemo v življenju. Naravna kristalna sol ne obstaja le iz dveh elementov, ampak iz vseh. To so ravno tisti elementi, iz katerih obstoji naše telo in iz katerih je nastalo življenja iz pramorja.
Zanimivo, da je naša kri identična s solino pramorja in ima še vedno isto razmerje kot takrat, ko je življenje zapustilo morje. Ta solina se pretaka po 90.000 kilometrih tekočinskih potokov z dvigajočo in padajočo močjo in tako vzdržuje telesne funkcije.
Z začetkom industrijalizacije, so naravno snov "kemično prečistili" in jo skrčili v natrijev klorid. Bistvene minerale in mikroelemente so enostavno označili kot "onesnaženje" in so jih izločili. Kot pri prečiščenem sladkorju je tudi tu nastal beli strup iz belega zlata. Natrijev klorid je agresivna snov, ki si išče soigralca antagonista, da ostane v telesu razmerje nevtralizacije. Naravni protiigralci kot so kalij, kalcij, magnezij in vsi drugi minerali in mikroelementi imajo svoje specifične frekvenčne vzorce, ki omogočajo geometrično zgradnjo v strukturah. Če teh struktur ni, nimamo energije, nimamo vitalnosti. Soli naj ne bi uživali zaradi okusa, ampak zaradi njenih vibracijskih vzorcev.
Ljudje trpijo na pomanjkanju soli, čeprav so prenasičeni z natrijevim kloridom. Pri tem pa potrebuje človek smešnih 0,2 gr soli na dan. Pod to mero nastane lakota po soli, kakor jo poznamo pri živalih. Kuhinjske soli se pri nas porabi 12 do 20 gramov vsak dan. Naše telo pa lahko izloči le 5 do 7 gramov kuhinjske soli preko ledvic. Telesu je kuhinjska sol tujek, katerega se hoče čim hitreje iznebiti. Tako so izločilni organi stalno preobloženi. Skoro v vsaki konzervi je kuhinjska sol - prav zaradi konzerviranja.
Kuhinjsko sol, katere ledvica ne morejo izločiti, organizem obda z vodnimi molekulami, da natrij in klorid ionizira in tako nevtralizira. Vodo pa pobira organizem iz celic. Telo mora žrtvovati silno dobro zgrajeno celično vodo, da nevtralizira natrijev klorid. Pri tem pa odmrjejo izsušene celice, ker jim je bila uničena vitalnost.
Posledica je tvorba zakisanih edemov in vodnega tkiva, ki se imenuje celulitis. Za vsak gram natrijevega klorida, ki ga ne moremo izločiti, porabi telo 23-kratno količino celičine vode. Če je natrijevega klorida še vedno preveč, telo rekristalizira v kuhinjsko sol s pomočjo živalskih beljakovin, kot se pojavljajo v mleku in ki so za telo brez vrednosti in katere mora telo tako ali tako izločiti.
V kolikor tako nastala sečna kislina ni odplaknjena, se rekristalizira z natrijevem kloridom in ti kristali se odlagajo v kosteh in gibalih. Posledica so revmatična obolenja kot so putika, artroza in artritis, in pa nastajanje ledvičnih in žolčnih kamnov.
(www.pozitivke.net)