(Ma, saj, kot sem rekla, čisto odvisno od človeka, nekdo bo zrel pri 25tih, nekdo pa še pri 40tih ne bo. V "ta pravega" pa ne verjamem. Gre za osebno odločitev, kdo je tisti pravi in kdo ni, lahko pa tudi, da je v nekem obdobju nekdo pravi, potem pa ne več, itd.)
Je pa tudi res, da včasih rabiš kar veliko časa, da pogruntaš, da nekdo ni zrel (ali vsaj dovolj zrel zate). Ampak iz vsake zveze in od vsakega človeka se nekaj naučimo 
To je pa tudi nekaj.
. 
nekako obremenjeni, ni nobenega navdušenja nad žuranjem (OK, ni se ga treba napijat vsak vikend) v smislu, da imajo očke že malo motne in se mi zdijo, da jim je kar fino, da kupijo/si sposodijo DVD, pogledajo pred domačim TVjem
in to je to. Druženje (razen s sodelavci-kami med/po službi) in ostalo zabavo (razen zaradi otrok) so nekako spustili z liste prioritet. Ne drži to čisto za vse trideset in več letnike, ampak za večino, ki jih poznam. Po drugi strani pa se mi zdijo moški po štiridesetem, da se jim kar neki dogaja (še posebej ločencem) tako da znajo biti tudi ti zabavni in za akcijo. Z viagro se pa da tudi posteljne aktivnosti spodbuditi
.
No, no... pri 40ih gre tudi brez viagre..
mogoče si povedala kruto resnico, ampak jaz še vedno naivno verjamem, da ni tako. Da obstaja tudi nekaj drugega. Vsaj meni se zdi bolje, da je človek iskren do samega sebe in do osebe, s katero je; pa čeprav to boli. Ma saj, o tem bi se dalo napisat cel roman, pa še ne bi povedala vsega...
