Drobne laži...

...kaj menite o njih? So neškodljive ali lahko načno resno pomanjkanje zaupanja.

Npr. partnerju ne poveste vedno vsega. Kje ste bili, kam greste, kaj se je zgodilo, s kom ste se slišali ali srečali, šli na kavo (še posebej, če je to bivši partner). Kaj bi menile, če bi se vam partner lagal? Bi se počutile izdane, prevarane ali nebi pripisovale velikega pomena, češ "vsak ima majhne skrivnosti"?

 

ps. naj pripomnim, da ne gre zame, ker sem tako ali tako samska, me pa zanima kako gledate na take stvari.

 

Jaz sem tudi proti lažem... 

Jaz se zelo strinjam z mallo. Majhne laži hitro postanejo večje. Prepričana sem, da je situacij, kjer se je bolje malček zlagati kot povedati resnico, zanemarljivo malo. Osebno imam srečo, da mi fant nikoli ne laže. Enkrat je bil primer, ko je po mobitelu dobival ljubezenska sporočila od neke neznane deklice in mi jih je brez oklevanja pokazal. Seveda me je stisnilo pri srcu, ampak obenem mi je bila pa njegova reakcija zelo všeč. Brez problema bi si lahko rekel ah, kaj jo pa briga in če bi nekoč po nakjučju brala njegove msg-je bi se oreng zasekirala in mu tudi ne bi takoj verjela, če bi mi rekel, da ne ve, kdo jih pošilja.

Jaz lažem ne in partnerju niti ne zamolčim resnice ali pa uporabljam t.i. "white lies".
Se je pa v najstniških letih dogajalo, da sem doma kakšno stvar zamolčala. Lagala pa nisem nikoli.

mogoče kdaj kaka "laž" v smislu, kot so jih omenjale punce pred mano ... da nimaš časa zaradi tega in tega ... al pa kaj podobnega.

Lažem ne, čeprav se mi včasih zdi, da bi bilo bolje, da bi uporabila kakšno majhno laž, vendar preprosto ne znam lagati....ne znam skriti, da lažem....je pa res, da se zlažeš 1x, 2x, in to pri neaetih postane navada in hitro pridemo iz majhnim na velike laži....toda nekateri lažejo celo življenje, pa se mi zdi absurdno, da npr.neka ženska že 12 let svojemu možu laže, da nima ljubimca, pa čeprav vsi vejo, da ga ima....ampak to je itak že druga zgodba...

Sprašujem izključno o lažeh med partnerjema.

Se kdaj zlažete samo zato, da bi se izognili nepotrebnim prepirom?

Hm, fantu se nikoli ne zlažem, saj z lažmi ne prideva nikamor....rajš mu po pravici povem, pa se pogovoriva, če že pride do kakšnega spora ali pa nesporazuma....prav tako pričakujem od fanta da bo odkrit do mene in mislim, da je....do sedaj....

primer: prijatelj ti da kompliment, da si lepa ... lušna, privlačna, skratka kar kol ... pa veš, da to tvojega fanta oz. moža nebi pustilo ravnodušnega ... mu to sploh poveš, ali ne. in, ali je to laž ali ne?

Imam občutek, da so punce včasih bolj iskrene....