Drobne laži...

no sej, to sicer nisem navajala svojega osebnega primera ... samo ko sem brala, da ste skoraj vse govorile, da se nikoli ne zlažete, se mi je porodil ta primer, k ga je v bistvu težko uvrstit ... al je to samo prikrivanje resnice, kar je pa lahko drug izraz za laž al to sploh ne spada sem

 

samo npr. jaz nimam slabih izkušenj niti od prej, niti s tem fantom, pa čist hladna tud nebi bla, če bi vidla oz. vedla, da neka druga ženska "osvaja" mojega fanta.

Sem proti lažem v odnosu, tudi drobnim. Je pa res, da pač včasih kaj nepomembnega ali pa kaj, ki sploh ni pomembno, pa vem, da bi partnerja prizadelo(recimo Gitin primer, da mi da kak moški kompliment), ne grem razlagat, razen če me pač točno tistega ne vpraša.

 

 

Jaz sem absolutno proti lažem med parterjema, tudi najbolj drobnim. Najslabše pa je pred partnerjem nekaj prikrivati (tudi to je neke vrste laž, da nekaj prikriješ - no, tako stroge poglede na te zadeve imam le v partneskem odnosu ), saj bo slej ko prej vse prišlo na dan (ali pa zte bo v notranjostives čas žrlo ipd.) in to vsekakor lahko omaje zaupanje med partnerjema. Skrivnosti med dvema, ki se ljubita, zame torej niso dopustne.

 

Za zdrav in iskren odnos je potrebno, da si partnerja povesta vse in to brez kakršnih koli laži, pa naj bodo to drobne vsakdanje stvari do tega, da je kateri dobil kakšen kompliment... Midva sva si za takšne stvari, kot so razne "opazke" in komplimenti vedno povedala in to mi je zelo všeč, ker s tem vidim da ni skrivnosti med nama. In to se mi zdi edino prav.

Sem absolutno proti lažem v odnosu(tistim, ki dejansko vplivajo na odnos).

 

Razen, ko

- mi dragi postreže kavico v navadni šalci (reklamni)in me vpraša, če mi je všeč ( seveda rečem, da mi je, ker se mi zdi zares krasno , da se tako potrudi)

-ga vprašam, če se mi kaj pozna, da sem se zredila za 8 kg

-ali pa ko ga po njegovi naporni službi  prosim, da bi šla v šoping

-....pa še ful takih najinih laži je....

 

No ja, vsi se zatekamo k lažem. H takim, nedolžnim seveda. Konec koncev gre za čustveno inteligenco.

 

Kako bi se pa naprimer počutile zjutraj v postelji, če bi nam partner rekel O, dobro jutro, ljubica,imaš pa res smrdljiv zadah!

 

Okoli zadaha ga pa res raje ne sprašujem (in tud on mene ne), bi se prov prisilila k temu da laževa ali pa poslušava stvari ki jih nočva slišat...

 

Drugače pa tudi jaz najraje ne lažem, še največkrat prikrojim resnico ko rečem da se mi nekaj da, pa se mi v resnici ne - da mu naredim uslugo če vidim da mu to nekaj pomeni.

 

Hja bo že res da prekrivanje stvari (okoli drugih žensk, moških) vodi v laganje in nezaupanje, če karkoli od prekritega pride na dan. Najbolje je biti iskren in včasih kljub vsemu modro molčati..

Meni se drobne laži ne zdijo škodljive, vprašanje je le, kaj pod tem pojmom razumemo. To, da bi šla na kavo z bivšim in se mu potem o tem zlagala, se mi ne zdi ravno drobna laž. Sem se pa tu pa tam zatekla k t.i. drobnim lažem, kadar se mi ni dalo razlagati cele zgodbe ali pa kadar sem vedela, da bi kaj vznemirilo po nepotrebnem. Ampak gre res za malenkosti, ne za to, kje in s kom preživljam svoj čas, ko njega ni zraven.

 

Nikoli pa ne bi šla svojemu fantu razlagat, da me je kdo osvajal, mi dal kompliment, itd. - what is the point? Saj, če si v (srečni) zvezi flirtanja ne pelješ naprej, komplimenti so pa itak namenjeni tebi in tvojemu zadovoljstvu. In zakaj bi vznemirjal tistega, ki ga ljubiš po nepotrebnem? Tudi jaz ne bi hotela vedeti, kdo gleda za njim - dokler so pogledi seveda brez haska / odziva na njegovi strani...

Se podpišem pod *Mallo*. Sem proti lažem, zato se jih izogibam kar se da.

js se pa strinjam z ano, tak pogled se mi zdi predvsem bolj realen in možen.

 

 

No, meni se tudi takšne stvari zdijo pomembne... S tem vidiš, da ti tvoj partner nič ne skriva in vidiš, kako je v takšni situaciji odreagiral/a in skozi to čutiš da te res ljubi. Pa ni bilo nikoli nobenih slabih izkušenj v preteklosti, pač se nama obema zdi prav, da si to poveva in nikoli ni slabe volje zaradi tega... Seveda je vse odvisno od tega, kako si mi predstavljamo kakšnen naj bo odnos med dvema, ki se ljubita, kaj se jima zdi pomembno in kaj ne... - to čutišin vsak ravna tako kot se mu zdi, da je prav.

jaz sem praviloma proti lažem. raje zamolčim kakšno stvar. zakaj bi mu govorila, da sem dobila kompliment ali da mi je kdo na dušo pihal, če bi moj mož imel zaradi tega slab občutek? zakaj bi prijateljici rekla, da je grozno debela, če vem, da se tega zaveda in se sama slabo počuti? rajši ji rečem da je okrogla. zakaj bi sodelavki rekla, da roza šminka in rdeča bluza ne gre skupaj? kaj bi imela od tega? njo pa ta kombinacija ne moti? zakaj bi možu rekla, da ne maram določenega čaja, če mi ga skuha in prinese v dnevno sobo, ta čas ko se jaz izležavam? saj razumete kaj hočem reči? lp.

No, evo točno to sem mislila z gornjim postom, samo napisala sem bolj pikro (grobo).

Se v nulo strinjam s tabo, Tanjal

Mislim, da je tu treba ločiti med dvema stvarema: 1. stresanje resničnih dejstev na vsakem koraku, tudi če te za le-te nihče ne vpraša (kar gotovo zna biti nezaželjeno) in 2. odgovarjanje na konkretno vprašanje po pravici. Bistvo iskrenosti je v drugi točki. 

tud men se zdi da tiste drobcene laži, kot so:

- ne dragi nisem utrujena,  (pa čeprov ne čutim nog)

- ja super kava (čprov je čist premal močna)

- o kako je pospravljeno (čeprav mi vidimo še toooliko prahu)...

 

te enostavno morjo bit, ker če ne bomo spadle godrnjajoče babure...

 

ostalo pa je je resnica edina taprava. samo resnico pa nc druzga.