Priznam, da ...- 1.del

Ketka, za prvo pohvala, za drugo pa

LOL

Priznam, da:
-sem poseg uspešno prestala, tam prespala en dan in si lepo izprosila vikend doma-seveda bom počivala,
-da ležim in če priznam, me sploh ne boli kaj preveč.Prvo noč sem pa jokala od bolečine, pa drugače nisem cmera.Zdaj pa držim pesti, da bodo rezultati ok,
-da sem imel prav da ni vredno.Na dan posega sem dobila en sms v smislu vso srečo danes,ostalo pa nič.
-da sem vesela, da so mi stali ob strani vsi ostali, kar mi je dalo ful vzpodbude,
-da grem še malo pošnjofat na net, pol pa spaat....nočko

Emchy, bravo !

Jaz pa danes nič nimam za priznat .

- priznam, da sem nesrečno zaljubljena in mi to ni niti malo všeč  Do danes sem vseeno mislila, da imam možnost, vendar sem po njegovem sporočilu ugotovila, da temu ni tako, čeprav se mi je že nekaj časa tako zdelo, vendar sem bila vseeno optimistična. Sploh ne vem, kako ga bom pozabila, ker nanj mislim že skoraj leto in pol (sicer ne stalno, zadnje pol leta pa intenzivno)...
- poleg tega priznam, da so mi ostale simpatije občutno predaleč, tako da o njih ne razmišljam v tej smeri, ker imam občutek, da nisem za veze na daljavo (pravijo, da je najlažje pozabiti, da si dobiš drugo "tarčo", zato sem razmišljala tudi o tej opciji za lažje prebolevanje)
- priznam, da sem se včeraj imela lepo in sem se končno vsaj malo naplesala in ugotovila, da sploh nisem tako v slabi plesni formi kot sem predvidevala
- priznam, da se končno bližam cilju, ki sem si ga zadala pred par leti - udeležiti maratona, sicer se ne bom 42km, ker je to zaenkrat preveč zame, ampak predvidevam, da bom drugo leto brez problema lahko šla na 5 ali 10km, nato pa kmalu 21km (verjetno drugo leto bo še prezgodaj za to). Športna ura je res dobra motivacija zame in kljub temu, da sem šele dobro začela, napredujem

AmendedGirl, .
Si prepričana, da si sporočilo dobro razumela? Je eksplicitno napisal, da ne želi ničesar? Te situacije najbolj sovražim. Ko gojiš neko upanje in potem se vse skupaj uniči zaradi enega sporočila, pogovora ali celo enega samega stavka.

Čestitam za uspešen tek in napredek. Proud of you.


Jaz priznam, da si z nekom zelo, zelo želim na čaj/kavo. Ne morem verjeti, kako me lahko kupi z najmanjšimi opazkami.

-da me še vedno pred vsakim testom/kolokvijem/izpitom zvija in sem vsa nervozna, ter slabo spim (oh, ko bi se le po toliko letih preverjanj vsaj malo navadila )

Priznam, da komaj čakam, da začnem nositi svoj turban, ki je danes prispel. 

KrvavaMeri žal sem, tako da nimam kaj kot se s tem sprijazniti in živeti naprej. Ni najbolj enostavno sploh, ker delam v taki službi, ker imam časa več kot preveč za razmišljat (rutinsko delo) in večkrat nanese misel nanj. Ko pa pomislim, da bi se lahko v tem mrazu k njemu malo stisnila in bi se skupaj grela, me pa kar zlomi
Kar se tiče teka - končno, odkar ne poslušam več ostalih in se tako ne menim za kritike (vedno, ko sem se s čim hotela ukvarjati, so me po večini predvsem domači od tega odvrnili in jaz smotka, sem jim to dovolila ), počnem stvari, ki si jih že od nekdaj želim in se počutim boljše in sem srečnejša.
Kako je pa s čajom, ti je uspelo it s to osebo?

Priznam, da sem se danes odločila, da končno naredim čisto na FB in tako odstranim ljudi, ki sem jih imela in sem jih poznala le na videz, ter osebe s katerimi v živo, ko se vidimo, nič konkretno ne debatiramo (ohranila sem le tiste, ki jih poznam, z njimi debatiram v živo ter tiste, ki so vir informacij glede kakšnih žurov in podobnih zadev, katere me zanimajo). Res me je to obremenjevalo, a vedno sem odlašala s tem opravilom

Tako kot Amandedgirl priznam, da sem tudi jaz pred dnevi naredila konkretno čistko na mojem Facebooku in odstranila kar nekaj "prijateljev"

da bi frizerko najrajše zadavla ker mi je nardila grozno frizuro
da se mi nič ne da
da komaj čakam soboto

Tudi jaz sem jih kar zdesetkala, ampak se tako dobro počutim zaradi tega.  Ker vem, da nekateri niso (več) moji FB "prijatelji".

AmendedGirl, nič od čaja z mojo osebico. In ga tudi ne bo, ker si ne upam reči. Zanj pa nisem prepričana, ali mu je sploh do tega.

KrvavaMeri, le opogumi se in reci! Saj lahko tako vprašaš, kot da je to lahko res le čisto navaden čaj, prijateljski, brez obveznosti, pač karkoli. Če se slučajno izkaže, da njemu ni do tega.

Tudi jaz priznam, da se počutim malo osamljeno, ko je zunaj mraz in nimam nikogar, s komer bi lahko ležala zavita v odejo in pila božične čajčke ali se sprehajala po mestu. Sliši se tako osladno

Mah, saj bi tudi bil prijateljski, ampak nisva prišla niti do te stopnje.  Da bi lahko kar tako rekla, da naj greva na pijačo.
Saj mi ni tako big deal, ampak vsakič, ko ponovno pride v moje življenje, si želim nečesa pristnejšega. Pa nisem zaljubljena (več), ampak ne vem ... Eh. Kdo bi me razumel.

Vidim, da bo imela Meri dons velik za povedat, hihi.  Bomo opogumljale malo tole našo Meri.

Js pa priznam da.. sem bila v nedeljo malo v dvomih, če bi šla do njega ali ne.. ker se mi nekako en drug pob dopade in sva si lih neki pisala..
Ampak.. mam filing, da itak nebo nič iz tega, čeprav kadar se slučajno vidiva, ful pošilja takšne zelo "sumljive" signale in in.. bah. Smotan je. Js pa tud, ker mislim da kaj bo. Pa kolegice tud, ker me pri temu vzpodbujajo (ker je pač prov nadležno sramežljiv in zadržan in rabi brco v rit), ker tud tko mislijo.. aaaaaaaa! Počutim se kot totalna trapa.
p.s.: ON ni moj fant.. nisva v zvezi.. sploh nevem, če se da tole popredalčkat


Cheeks točno vem kaj misliš in kako se počutiš..