Priznam, da ...- 1.del

Priznam, da se (po dolgem času spet) preveč nažiram s sladkarijami  

Oja, Meri, tudi mene.
Priznam še to, da sem bila danes v Lushu in da sem se skoraj čisto držala nakupovalnega listka.

- da gledam Slovenski top model
- da bi me bilo še kakšno leto nazaj to sram priznati
- da me je strah jutrišnjega dogodka
- da se tudi jaz nažiram s sladkarijami
- da sem se zdaj spomnila, da imamo jutri zvečer "fešto" s sodelavci in da sem čisto pozabila na to, da bi jim lahko podarila kakšno malenkost   Jutri pa ne vem, če bo čas, da kaj kupim/pripravim

priznam, da sem carica, ker sem vstala in migam.

^^


Priznam, da:
-je bil današnji dan čudovit.Mami mi je naredila najljubše kosilo, videla sem vse moje naj sorodnike, dobila sem zelo dobro torto, v glavnem super...,
-da sem od the osebe dobila samo en mesič, kar mi je jasno dalo vedeti, da se bo potuhnil oz da ga ne bo ob meni ko ga bom potrebovala....strahopetec, kaj naj rečem.Dokončna odločitev?
Sama bom zmogla tudi to, brez njega...če ga ni tukaj zdaj, ga tudi potem ne potrebujem.Razočaral me je in prizadel ampak dobro.
-da sem naredila križ tudi čez njegove....niti smsa, po vsem preživetem, samo zaradi otročjih for s katerimi nisem imela nič?Ok, njihova odločitev.
-da se od danes naprej več ne sekiram za takšne stvari, je kakor je....četrtkova stvar bo šla skozi kot bi mignil, tudi zame se bo našla prava oseba, glavno da imam mojo družino, ki me ima rada, zmešane kolege in službo, v katero rada hodim, čez leto dni bo pa tudi faksa konec, v glavnem, moje življenje je še vedno speljano po pravih tirnicah,
-da si grem privoščit še en kos torte in se malo pocrkljat k sestri in mami, vsem pa želim lep in miren večer...

Priznam, da me je obnašanje zgoraj omenjenega osebka (in ne the osebe, ker si tega naziva ne zasluži) razkurilo

Emchy, pošlji ga v tri krasne

Vem, da ni prav, in čeprav ne vem, kaj se je točno dogajalo, ga mogoče razumem. Kaj pa, če se je samo prestrašil vsega? Po vsem, kar je Emchy napisala, nekako ne morem verjeti, da bi mu bilo dejansko vseeno. Ne vem.

Itak razumem, da ga potrebuješ sedaj in je pričakovati, da bo s teboj, ampak mogoče je tudi njega strah, a ne zna tega pokazati.

Saj jaz tudi razumem ali si vsaj predstavljam, zakaj se tako obnaša. Še vedno pa se mi zdi čisto idiotsko 

Sem sama iskala odgovore, ampak jih nisem našla.Po treh letih sem mislila, da človeka poznam, da je to to,ampak ga ne.Zadnje dni je bil nesramen do mene, fora je v tem da je rekel da bo z mano in danes na moj rd in v naslednjih dneh, namesto tega pa dobim mrk za tri dni, danes čestitko preko smsa in niti pikice o tem, da bi me vsaj pogledat prišel.Tako da sem potegnila črto.To enostavno ni ljubeč partnerski odnos, ki ga potrebujem in ni podpora, ki jo iščem.

Žal mi je, da je tako