Vsaj pri meni je tako, da so nekatere stvari pri vsaki nosečnosti lažje, nekatere pa vsakič težje... Itak pa ni pravil. Prva nosečnost- idealna, brez slabosti, jaz polna energije, prekipevajoča na vseh področjih itd. Edini minus je bil sprožen porod, ker je dete zamujalo 6 dni, pa tudi to je bilo konec koncev čisto ok. Porod popolnoma bp, brez šivanja in drugih zapletov.
Druga nosečnost (prvi in drugi potomec sta narazen 2,5 leti)- precejšnja slabost, očitno manj energije, jaz totalna hormonska nepredvidljiva tempirana bomba, vse me je nekam bolelo (križ, medenica, ni da ni), proti koncu se je vse nekam umirilo in dete se je rodilo 11 dni čez rok. Tokrat smo ga čakali in porod je bil fantastično brzinski in enostaven- od razpoka mehurja doma do deteteta v naročju, je minilo manj kot uro.
Tretjič (tamala dva bosta 2 leti narazen) mi je bilo slabo za umret, dva meseca sem živela samo in zgolj od grejpfrutov. Zdaj, ko se je pa to uneslo, sem pa kar ok :)) Verjetno mi ni hudega, če sem v 32 in 33 tednu taborila na Cresu. Občasno sem tečna, zoprna, vse me boli, rujena do skrajnosti, ampak ni take strašne sile.
Dejstvo je, da vsakič manj kompliciraš in ti je zaradi tega marsikaj lažje, nimaš pa toliko časa za počitek in je zato kaj tudi težje....
Statistično pa bojda tretji porod ni lažji od drugega, tako da sporočim kako bo...
Kar se pa razlike med otroki tiče- pri nas se je 2 in pol leti super obneslo, včasih se malo bojim, da nam bo tega pol leta zdaj krepko manjkalo.... Je pa seveda čisto odvisno od otroka do otroka...
Glede varstva med porodom- 6 hiš naprej imamo zlate sosede, s katerimi smo že skoraj na stopnji razširjene familije, tako da bojo, če bo treba vskočili oni (prvič so).