Tanja je napisal/aquote:9884840740="madeira*"... sem res mahnjena na to, da vedno pospravim stvar nazaj na njeno mesto
Eeeeem, no, tu meni sfali.

Moj me skoz, naj za vraga takoj, ko ne potrebujem več, pospravim, kjer sem dobila. Jaz pa pustim, kjer 'pade'.
Oče je tak, ko določene stvari ne potrebuje več, pusti tam, kjer "pade", potem pa nas sprašuje kje je to, kje je ono... Res je tečno, saj potem stvari, ki so skupne in jih iščeš, jih
nikoli ne najdeš.
Poleg tega sta oba starša "rojena" hrčka in zelo zelo težko vržeta določeno stvar proč - vse je uporabno v smislu, veš koliko je to stalo, to se pa uporabi tam in tam in podobno. Če je že čas, da se menja določen kos pohištva, zmeraj reče oče, samo to popravim/izboljšam, pa bo ok. Saj razumem, da pohištva ne kupuješ vsako leto, ampak na 5-10-15-20 let je pa le že čas, da ga menjaš, saj kljub pazljivi uprabi, ni več tako funkcionalno.
Kar se tiče moje sobe (edini prostor, ki ga samo jaz uporabljam), jo redno konkretno pospravim, tako da je čedalje manj uporabnih stvari. Sicer pa sem bila tudi sama hrček in sem res vse mogoče stvari shranjevala, vendar sem opazila, da so me samo obremenjevale ter nisem bila srečna, da jih imam, saj je bilo vsega preveč. Konkretno pospravljanje hiše in ostalih prostorov pa je tak projekt, da ne vem, če bo kdaj uspešno izveden, glede na mišljenje staršev. Stanje je sicer boljše, ampak vsekakor še čisto preveč neuporabnih stvari.
Sploh pa tudi pri čiščenju (brisanju praha, sesanju, ipd) časovno prihraniš. Sama vem, da sem porabila enako časa za staršino sobo kot za mojo od brata ter babičino.
Sicer pa naj povem, da živim še s starši.