Partnerjev otrok iz prejšnje zveze

Kolikor vidim pri svojih nečakih, mislim, da bi otrok pri devetih moral razumeti, če se mu primerno razloži, da se mora malo vnaprej dogovoriti z očkom. Pač, da se mu morda oba starša skupaj razložita, da ima ati tudi obveznosti in da to ne pomeni, da se bosta videla kaj manj, samo da se morata kak dan vnaprej dogovoriti. Pri nas je bilo sicer vnaprej določeno, da bova s  sestro pri očetu čez vikend, ker ne živimo tako blizu, ampak mislim, da to tukaj nima takega pomena. Pogovorit se morata vidva, potem pa oni trije. Otroci znajo biti lepo razumevajoči, če se jim pristopi na pravi način. imho :) 

Težka situacija. Za vse vpletene. Zakaj zate, si lepo opisala, za partnerja zato, ker ima gotovo rad oba, tebe in otroka, in hoče, da bi bila oba zadovoljna in srečna, in za otroka zato, ker je to pač njegov oče, ker je prav, da je ima pravico priti k njemu, ko to želi, in ker bo moral sprejeti v njun odnos še tebe- to pa je za otroke težje, kot si mislimo odrasli. In nenazadnje tudi za otrokovo mamo, saj boš ti, ki te sploh ne pozna, postala zelo pomemben del otrokovega življenja.
Jaz bi rekla, da vsak ultimat partnerju, postavljanje omejitev otroku, itd, ne bodo prinesli prave rešitve, vsaj ne take, ki bi vam dolgoročno prinesla zadovoljstvo in mir. Edina rešitev je, da te partner, ko bosta na to pripravljena, predstavi otroku. Potem pa boste gradili naprej.

S temle se ne strinjam popolnoma. Vse je odvisno od tega, kako se stvar predstavi otrokom in kako reagirajo starši. Govorim iz svojjih izkušenj, saj sta se moja dva ločila ko sem bila nekje 4 - 5 let, nekaj let za tem (sej se sploh ne spomnim) pa se je meni, mami in mlajši sestri ''občasno'' pridružil še en prijazni striček, za katerega dolgo nisem vedela, kako ga opredeliti - ker sta bila z mamo skupaj (oz smo bili vsi skupaj) bolj čez vikende, nista pa nikoli razmišljala o kakšni poroki ali skupnem življenju. Pa niso bile te spremembe nekaj dramatičnega, ker je (očitno) mami znala vse skupaj primerno predstavit in ohranjat dobre odnose tudi z očetom itd.

Pomoje je tak, da bolj kot starši zaženejo paniko okrog takih stvari, bolj se otroci prestrašijo in večji je šok zanje. Devetletniki pa so že čisto razumna bitja in če se mu na miren način pove, da se je potrebno za obisk dogovoriti (kar tako ali tako velja za vse obiske) in da ne bo nič prikrajšan za čas z očetom, se bo že sprijaznil. Pač da se mu predstavi, da ni to noben ''big deal'' pa bo Se pa morata tukaj najprej starša strinjati, da ni big deal

Ah, saj tudi jaz poznam take družine in vem, da lahko gre mnogo stvari narobe. Se mi zdi pa bistveno, kako reagirajo starši, ker otroci ponavadi samo posnemajo potem

Popolnoma se strinjam s Samsaro. Na srečo tudi jaz poznam nekaj pozitivnih izjem, kjer nov partner za otroka ni predstavljal nobenih težav (tako kot Sydelle). Vsem tem primerom so skupni razumni starši ter nov partner, ki so najprej razčistili med sabo, potem pa zadevo primerno predstavili otroku. Če med staršema vladajo zamere, ljubosumje potem je zadeva težko uspešna. Po mojih opazovanjih gre lažje, ko so otroci mlajši, najtežje pa, če so že v puberteti. Po drugi strani pa žal v večini primerov, ki jih poznam, ni šlo vse gladko, ponavadi res zaradi staršev, ki so si metali polena med noge, v nekaj primerih pa so starejši med sabo lepo sodelovali, a otrok nikakor ne sprejme novega partnerja.

Bjost, zelo dobro te razumem, saj nisi v vezi le s svojim fantom, temveč tudi z njegovim otrokom in posredno tudi z mamo njegovega otroka. Tudi če se postavim v kožo mame otroka, si lahko predstavljam, da ni lahko sprejeti, da bo kar naenkrat v življenju njenega sina še ena ženska. Tvojemu fant pa tudi zagotovo ni lahko, saj je nehote razpet med sina in tebe.

Strinjam se s Samsaro, da ultimat nikakor ni dobra rešitev. Jaz bi ti predlagala, da fantu razložiš tako kot si razložila nam. Da si želiš malo bolj urejenega življenja in da mu sicer ne želiš omejevati stikov s sinom, a nekako morata rešiti ta problem. Mislim, da bi bilo res najbolje, če bi te fant predstavil sinu in bi se nekako dogovorili (vsaj vidva s fantom), da imata nekaj časa samo zase, nekaj časa pa preživite skupaj.

Sigurno pa je taka veza vsaj na začetku bolj težavna kot če bi bil fant brez otrok.

Veliko sreče!

Moje mnenje je, da je, kadar ti v zvezi nekaj leži na srcu, to potrebno partnerju čimprej povedati. V nasprotnem primeru se zadeva nalaga in pride do izbruha. Ko človek enkrat izbruhne, težko kontrolira čustva, tok glasu in lahko hitro pride do prepira. Na tvojem mestu bi fantu samo povedala, kaj čutiš (ne bi mu še ničesar predlagala). Tako bo vsaj vedel, da ti nekaj manjka in bo lahko sam predlagal, kako bi zadevo rešil on. Daj mu možnost, da izve, kaj ti ni prav. Boš videla, kako bo odreagiral on. Konkretnih rešitev mu še ne bi predlagala, da ne bo imel občutka, da preveč pritiskaš nanj. Nenavsezadnje je on oče in svojega otroka najbolj pozna.

Ja, ja, s tem se tudi jaz strinjam. Jaz sem mislila, da je (za zdaj) bolj problem v usklajevanju urnikov in v teh nenapovedanih obiskih, zaradi katerih si težko kaj splanirata.

Zveza praviš, da traja 2 meseca, zdaj ne vem koliko je to ''resno'', da bi se že predstavila otroku. Po drugi strani se vidi, po tvojih postih sodeč, da temu vseeno morda ni tako in boš verjetno kmalu spoznala sina svojega fanta, bodočega pastorka. Moraš biti pripravljena na reakcije, ker konec koncev otrok pri 9 letih ni več tako nedolžen/neveden in se že veliko zaveda, v primerjavi s tem kar je bilo pred nekaj leti. V mislih imam predvsem to, da bo fantek kmalu vedel kaj pomeni ta ''očkova'' prijateljica v resnici je Kot drugo pa mislim, da bi bilo pametno, da se pozanimaš o odnosu med tvojim fantom in njegovo bivšo ženo/punco, s katero ima otroka - ali sta v dobrih odnosih ipd. saj bo to vplivalo na vaš odnos, konec koncev te bo morala tudi ona sprejeti in spoznati, da ji nisi konkureca v vlogi mame.

Pač izhajam iz primera, ki ga sama poznam, kjer je mati precej maščevalna oz. neprijazna do bivšega moža, njegove nove partnerke in njegovih staršev, posledično otrokove babice in dedka po očetovi strani in ščuva otroka proti njim, ki so vsi nadvse prijazni do otroka, in tudi otrok je raje pri očku. Ta fantek je novo očkovo partnerko zasipal s vprašanji na prvem srečanju (in bil je mlajši od 9 let): ali se bosta poročila, bom dobil sestrico?