Meni stalno otrdeva, sploh če sedim, stojim ali pa kaj fizično delam. Nekoliko mi pomaga magnezij, še najbolj pa, če se uležem na bok. Ja, slednje mi res najbolj pomaga.
Če ti ginekologinja ni nič odkrila, zagotovo ni nič in gre za Braxton Hicksove popadke, o katerih je na netu in v knjigah ogromno napisanega
. Ta pravi popadki pa so nekaj povsem drugega. Mene je pri prvi nosečnosti vedno skrbelo v smislu, kaj če ne bom vedela, da imam ta prave popadke. Pa veš v trenutku, ko jih dobiš. V telesu čutiš gromozansko silo, sunke, ki hočejo dete 'izpljuniti' v beli svet. Gre za tako silo, da ne moreš nič. Ne pomaga niti malo, če se npr. uležeš. Malo manj me je bolelo, če sem bila na vseh 4, približno tako kot muslimani molijo, le da sem zadnjico molela v zrak. Malce vulgarno napisano, je podobno, kot če bi šla na veliko potrebo, dejansko delajo iste mišice, ki otroka porivajo VEN (ne pa le otrdevajo). In vse skupaj prekleto boli. Ne tako kot npr. zob, ali pa otrdevanje, ali pa če se brcneš v piščal. Boli za znoret, tako kot da bi ti eden ven hotel odtrgati drobovje.
Da zaključim, ker moram obvezno iti na bok še sama: otrdevanje je nadležno, grozno nadležno, ta pravi popadki pa bolijo kot hudič, toliko da ni za zdržat in pač rodiš.