Odnosi s starši

Ko berem vaša mnenja in izkušnje, se vprašam kakšna mama sem jaz, morda sem prebrala tudi mnenje svoje 20-letne hčere....tamala jaz upam, da čutiš tako kot jaz, da se štekave...prav pa je, da tudi jaz kot mama priznam, da sem se "zbrihtala" po nekem hudem prepiru...v katerem je bilo bistvo "mati, pust me da se učim živt, da se kdaj zaje..., da me tuji ljudje naderejo, da se prehladim po svoji krivdi, da me boli glava po prekrokani noči, da ne najdem osebne, ker imam v sobi raztur, da sem lačna če si nisem sposobna pogret obare, snemi že tisto vato okrog mene stran,...baa...debelo sem gledala, v grlu imela cmok, se skrivaj razjokala in se potem držala tega, kar mi je rekla moja madam...po nekaj mesecih je odšla študirat in bila v študentu, se vračala ob petkih odhajala ob nedeljah...očitala mi je, da ne zna nič skuhat, da ne ve kako zlikaš majico s potiskom, da obstajajo telefonske govorilnice (da ceneje pokliče domov na stacionarni telefon) sploh ni vedela in tudi tega sem bila kriva JAZ, ker nisem tankala avta JAZ, je sredi noči brez bencina ostala na precej odročnem kraju, na Fernetičih je pridno čakala na slovenski strani, ker JAZ nisem vzela njenih dokumentov, šla je na kontrolni specialistični pregled brez napotnice, normalno nič opravila in kriva - jasno MAMA....le povejte staršem "ta svoje" na lep prijazen način in seveda se potem pripravite na kakšno neprijetno situacijo za katero bodo "nedvomno krivi vaši straši." Jaz pa moram priznati, da se hčeri zelo zelo hvaležna za njeno "soljenje" pameti, ker se od takrat naprej razumeve res odlično in nedvomno me je zelo razbremenila (lika, kuha, tanka, opere avto, zalije rože na svojem oknu....), ker se vanjo res ne vtikam (samo kadar bananini olupki pridišijo iz koša za smeti v njeni sobi grem in jih položim na njeno posteljo).....se pa ogromno pogovarjave in je najin odnos prijateljski. Neskončno jo imam rada in hvala bogu, da je "znorela" in povedala svoje, saj sem ji s svojim "napačnim" izkazovanjem ljubezni verjetno delala le medvedjo uslugo. Mejte radi mame in ate dokler jih imate. Prosite jih, da vas pol ure le poslušajo. Na spoštljiv način jim povejte, kaj vas moti in teži. Pustite stati nekaj dni in verjemite mi, da bo napredek.

 

 

 

Fani, sem bila kar vesela ob branju tvojega posta. Vesela zaradi tebe in zato, ker končno ena mama prizna, da se je tudi ona nekaj naučila od svoje hčere. Pohvalno.  Pa želim ti, da bi imela še naprej dober odnos s hčerko!

Malo obujam staro temo, ker morem to iz sebe spravit. Včeraj sem doživela nočno moro, blo je kot v filmu. Saj je že večkrat prišlo do tega, da se je foter napil, in pol znorel zarad malenkosti, ki bi se marsikomu zdela totalno nepomembna. V glavnem včeraj je foter (spet) preveč spil, nekaj ga je vrglo iz tira, in je vse okol sebe poslal v pm in rekel, da noče nobenega okoli sebe in da naj vsi gremo od njega. Mene je to razjezilo in sem šla do avta, da se odpeljem. In kaj tele naredi...vzame sekiro in se zalaufa proti meni in udari z rezilom v gumo fantovega avta... MEne še bolj razjezi, stopim iz avta, ga udarim in se začnem dret, da kaj si misli da je, da ma polno rit pira in da ne ve kaj dela, in da me zadnjič vidi, če ne neha pit. in potem je bilo še marsikaj.

Nevem kaj naj naredim. Vesela sem, da ne živim pod isto streho z njim, me je pa nonstop strah za mamo. Ker njej pa skoz nabija, da nas odganja od njega, da je odgnala vse njegove prijatelje (seveda je to vse sam naredil) in grozi, da se bo obesu in da si lahko pol mama najde j*****.

Mislim, da naša družina rabi en ornk pogovor, ampak nevem kaj bomo dosegli s tem. Kak teden miru, potem pa spet teror? KAko se naj spopadem s situacijo. Vmes je še brat, pa njegova punca in hčerkica, za katere je tudi rekel, da noče nobenga več videt.

Pa še to  je zabrusu, da njemu ne bo nihče prepovedoval piva in da ko bomo vsi šli od njega, da mu bo vsaj to ostalo.

Jezna sem, žalostna, razočarana in obupana.

Hvala vam

Se bom tudi sama obrnila na kakega svetovalca. Sem tudi razmišljala, da bi ata šel v AA, ampak si ne predstavljam kako njega spravit tja. Danes zvečer imamo doma pogovor in se ne bom zadrževala, povedla mu bom vse kar me teži, pa naj se (spet) razjezi kolikor se hoče.

Če bo hudo, bom pa tud mamo vzela s sabo v lj. Mal je neprijetna situacija za mamo, ker je brezposelna, oz. jo bo ata zdaj zaposlil, in ne more kar spakirat in it.

Suzek, joj to pa je res hudo. Mislim, da če želite popolnoma rešiti vaš družinski problem, morate najprej pomagati očetu, vem, da te je prizadel,... vendar ga imaš ti še vedno rada, in če se bosta z mamo od njega odaljili, bo to na njega delobvalo še slabše in alkohol bo verjetno še bolj prisoten. Mislim, da če očetu ne boste pomagali, ne ti ne mami ne bosta srečni. Verjetno pa boste očetu zelo težko sami pomagali, saj je to kar zahtevno in potrebno je neko strokovno znanje in strokovna pomoč. Res pa boste verjetno očeta v to težko prepričali, vendar se norate potruditi, kajti le tako boste lahko srečni.

 

Suzek, držim pesti, da ste se danes kolikor toliko uspešno pogovorili.

 

In vsem vam želim mnogo moči!

Jutro punce. Smo se pogovarjali kake tri ure včeraj, ata je večino časa kar poslušal, vmes se je parkrat opravičil (kar se nikoli prej ni). Se mi zdi, da mu je resnično žal, in da boljše, vsaj za nekaj časa. In z bratom sva si rekla, da ga bova nadzorovala pri kaki fešti in ga spomnila na nedeljo in pogovor, ki smo ga imeli. Obljubil je, da se to ne bo več ponovilo. Rekla sem mu še, da me je strah njega povabit na praznovanje svojega rd, ker nevem kak incident bo takrat naredu. Tud sem mu rekla, da me bo strah svoje otroke, ko jih bom mela, pripeljat k njemu...tud brat in mama sta povedla svoje, in to je blo to. Upam, da bo vsaj malo zaleglo. Bomo videli v prihodnje.

Sama nad sabo sem bla presenečena, kolk moči sem zbrala, da sem mu tud vse za nazaj povedla, ko je kdaj mamo udaril, in da sem pol zvečer v joku v postelji razmišljala, da bi pobegnila od doma itd... pri vsaki taki opazki je trznil in jokal. Sem za razliko od včeraj danes vsaj malo spala in malprej še jedla, ker včeraj mi nič ni šlo.

Tud ultimat sem mu postavila, če še enkrat nardi tako sceno, da me ne vidi nikol več, prav tako mame ne, in brata in vnukinje. Pa je reku, da si ne želi tega in da bo pazil kaj dela.

No pa da vidimo...

 

Hvala vam za podporo. Lep dan vam želim

Saj človek ne ve a bi bil jezen na fotra, nate ali na mamo...oče in mama živita v takšnih medsebojnih odnosih mnogo let. To je pač njun način. Mama mu je tak odnos dovolila, sicer se ne bi odvijal...bi se razšla ali odnos spremenila. Gledam ženske okoli sebe...tega ne smeš vzeti osebno in misliti, da je tako tudi s tvojo mamo....vzamejo tipa, ki je lušn in za žur, z njim ga žurajo dokler so parčki brez obveznosti....se ga skupaj nažirajo, žurajo, bruhajo.....in drugi dan "hvalijo", kako se ga je kdo napil...(imam jih 41 in pred 20, 25 leti je bilo popolnoma enako)....potem pa pride otrok, pa obveznosti, pa se pač nam mamam to ne izide več...očetje, pa gredo veselo na pivo, se ga nažrejo, pridejo domov in gnojijo..najprej samo ženam - če to dovolijo in potem še otrokom - če to dovolijo...in tukaj se ustavive...ženam če to DOVOLIJO in če se to dogaja 20 let potem jim to očitno paše!!!???Otroci pri 15 znajo udarit po mizi, pri 20 še bolj in jasno in glasno povedati, da odnos, ki si ga je oče privoščil z mamo ni ZDRAV, ni dober, je BOLAN in ga oče na TEBI ne bo izvajal, ker TI - ki te je ta odnos motil celo življenje...tega NE DOVOLIŠ....pika! Poglej očetu v oči in mu to jasno povej....več kot klofuta, ne bo padla...sem pa 99%, da bo zadnja ..... Odnos mami-oči, veliko stvari so ženske krive same, ker nimajo "jajc" nezdrav odnos presekat. Govorim iz lastne izkušnje: pri 20 sem se poročila in rodila, žalljivke in udarci so kaj hitro postali spremljevalci mojega vsakdana, pri 22 sem ob 4 zjutraj kuhala kave za mojega pijanega moža in  za najine skupne prijatelje, s katerimi sem pred poroko žurala tudi sama in njihove žene, moje kolegice so jih čakale doma....pri 23 sem rekla NE tega si ne dovolim,  boš spremenil igro ali greva narazen??? Ločila sva se, vse moje kolegice so me obsojale, češ kaj ne bi mogla malce potrpeti tako kot me?? NE, ker tako ne želim živeti, če vam tako paše - prav!!! One so potrpele in so pač še danes "srečno poročene", so bile in so tepene, hodijo na klube alkoholikov kot alkoholiki in kot spremljevalke svojih vrlih možov, poslušajo očitke svojih otrok, zakaj se niso ločile, dve sta tako dobri, da brišeta pijansko bruhanje že za svojimi sinovi in se celo pohvalita s tem, češ "ej mulc je isti fotr, hohoho".....njihovi možje, pa meni razlagajo, kako butaste babe imajo, kako je zakon nikakav, kako se žene nič ne uredijo, ni nobene strasti v postelji....tako so si izbrali eni in drugi, nihče ni kriv manj ali več......veš SUZEK, ni vse črno belo, povsod so nianse, ljudje smo različni in pri vsej zgodbi, ki jo živiš....pomagaj če lahko in ČE TI DOVOLIJO (mnogim ni do tega)....nekaterim pač paše utečeni ritem življenja...kar ti lahko svetujem POSKRBI ZASE, POSTAVI SE ZASE, DOLOČI SI CENO IN NE DOVOLI, DA TI JO ZBIJAJO LJUDJE, KI NE ZNAJO UPOŠTEVATI OSNOVNIH MORALNIH VREDNOT žIVLJENJA IN SVOJE ZAVOžENO žIVLJENJE POIZKUŠAJO Z VERBALNIM ALI FIZIČNIM NASILJEM LIZATI NA TEBI!!!!

 

Suzek srečno, imej se rada!!!