Razumem te, delovna kultura dandanes je naravnost obupna. Na zaposlene se pritiska na polno, sploh ker je rezervna armada dela kilometrska. Samo ne daj je, dokler nimaš zagotovljene naslednje službe.
Kmalu bo 2 meseca odkar sem nezaposlena in danes me je čisto sesulo, ko se je to dejstvo vkomponiralo z ostalimi stvarmi kot so pms, bolezen, hujšanje, zaključevanje faxa itd.
Razmišljam torej o črnih scenarijih in se počutim slabše in nesrečnejše iz minute v minuto.
Ninnna. 
Iščem, iščem, kaj bolj meni pisanega na kožo, pa enostavno nikjer nič. Seveda odpovedi ne bom kar tako dala, ker imam slab dan (ali teden), ampak vsakič ko se prijavim na kakšen nov razpis, sanjam o tem. Seveda se potem sanje razblinijo, ko dobim zavrnitev. 
Glede brezposelnosti pa te razumem; precej časa sem bila brez službe in na koncu tudi že malo obupana. Kar ti lahko priporočam je, da obrneš situacijo sebi v prid ter čas izkoristiš zase in se začneš ukvarjat s stvarmi, s katerimi se sicer ne bi (kakšen nov šport morda, ki ti bo kasneje prešel v navado). Poskusi uživati v tem času, pojdi na sprehod, pojdi na kavo s kakšno kolegico, ki ima čas dopoldan... skratka, ne sekiraj se preveč, ker če se boš, s tem ne boš čisto nič pridobila, službe zato ne boš nič prej našla. Meni je bil tudi poseben čar, ko sem bila doma, dopoldan sem vse postorila, šla v trgovino, možu skuhala kosilo, ko je prišel domov... sedaj pa spet kuča - poso, poso - kuča... (pa še ni to tisto, kar si želim). 
JoLynn je lepo napisala; izkoristi ta čas za karkoli kreativnega, ki bo pripomoglo k tvoji osebni rasti. Tudi jaz iščem in iščem. Nekaj časa sem se (preveč) sekiral, zdaj sem skozi to fazo. Je že tako, da gredo zelo redki skozi svoje odraslo življenje brez obdobja nezaposlenosti in osebnega dvoma. Trenutno je še posebej težko, ker je trg dela popolnoma blokiran – kakor koli obrneš enostavno ni služb. In v času recesije se ljudje vedno oklepajo svojih služb, kar pomeni, da je malo novih delovnih mest. K temu prispeva tudi slovenska posebnost ne upokojevanja in vztrajanja kljub zdravstvenim težavam (ker pač nimajo izbire). Delodajalci to izkoriščajo in to velja od začetka racionalnega kapitalizma. Žal velja: "Take it, or leave it". Tudi v tujini je večinoma tako. Časi od začetka recesije so se zelo spremenili, kar opažam tudi pri mojem študiju kadrovskega managementa.
V NYT je dober članek o mladih v Evropi - http://www.nytimes.com/2013/11/16/world/europe/youth-unemployement-in-europe.html?smid=pl-share
Gusto, hvala, drugače je pa od česa odvisno?
Odvisno ali imaš ključen HTML ali Plain text način. Pri slednjem ne "aktivira" linka.
OOO, hvala obema. Saj ponavadi tega ne jemljem tako brezizhodno, samo danes me je nekam usekalo.
Saj nekako se zamotim, shujšala sem toliko kot še nikoli, prijateljici pomagam pri diplomi in napravljam drva in excell znanje sem obnovila. Rada bi se spet posvetila faxu, da spacam še teh 5 izpitov, samo to se mi pa nikakor ne spravi v motivacijo 
Ninnna, kaj pa če bi poizkusila tole? Ko sem jaz zaključevala izpite na faksu, se NIKAKOR nisem mogla zmotivirat, tole mi je pa potem ful pomagalo: http://www.30daypush.com
O novici, da after pill Norlevo (ki ima enako recepturo kot tableta pod drugim imenom v ZDA) nima učinka na ženske, ki imajo več kot 75-80kg 
. Tako da zdaj menda ''popravljajo recepturo''.
Hvala hyfi, vsekakor poskusim!
Razmišljam o dveh koncertih, pa se ne morem odločit na katerega bi šla...
O tem, da hočem letos končno ''začeti'' (oziroma vsaj probati) bordat. Ali se pa premetavat, kar pač bo
- da bi bilo super malo zaviti v BB naturo po eno Derma E kremo za obraz.
Kako bom mačko, ki leži v jaslicah, prisilila da postavi vse ovce nazaj. 
Eh... kaj ti bodo umetne ovce, če maš pa zdaj žive jaslice
Razmišljam kako napisati voščilo nekomu, ki ga ne poznaš
