Zgodnje vstajanje ni za vse enako obremenjujoče. Pri ljudeh, katerih biološki ritem je zamaknjen v poznejši del dneva, lahko zgodnji začetek obveznosti pomeni kronično pomanjkanje spanja, slabšo zbranost in slabše počutje. Bi morali zato premisliti o spremembah tradicionalnega delovnega urnika?
Sodobna družba pričakuje, da bomo zgodaj vstali, začeli delati ob osmih ali devetih (nekateri celo še prej) in ves dan delovali zbrano ter učinkovito. Toda naša biološka ura se ne prilagaja vedno družbenim pričakovanjem. Raziskave spanja kažejo, da je lahko zgodnji začetek obveznosti še posebej problematičen za mladostnike, pa tudi za odrasle z izraziteje večernim kronotipom.
Kaj je pokazala raziskava?
Leta 2017 je bila v znanstveni reviji Frontiers in Human Neuroscience objavljena raziskava, ki je preučevala vpliv poznejšega začetka pouka na zdravje in učni uspeh mladostnikov.
Raziskovalci so na angleški srednji šoli spremljali učence, stare od 13 do 16 let. Začetek pouka so prestavili z 8.50 na 10.00. Po dveh letih poznejšega začetka se je odsotnost zaradi bolezni zmanjšala za več kot polovico v primerjavi z uporabljenimi nacionalnimi podatki. Raziskovalci so poročali tudi o izboljšanju kazalnika akademskega napredka.
Ugotovitve odpirajo pomembno vprašanje: ali so urniki, ki jih imamo za samoumevne, res usklajeni z našo biologijo?
Naša biološka ura ni enaka pri vseh
Cirkadiani ritem je notranji približno 24-urni sistem, ki uravnava številne telesne procese, med drugim spanje in budnost. Pri njegovem uravnavanju sodelujejo možgani, predvsem hipotalamus, ter zunanji signali, zlasti svetloba. Ljudje se razlikujemo po kronotipu. Jutranji tipi se praviloma lažje zbujajo zgodaj in so prej čez dan najbolj budni. Večerni tipi pa se naravno nagibajo k poznejšemu uspavanju in prebujanju.
Posebej izrazit je ta premik v adolescenci, ko se biološka ura pogosto zamakne v poznejši del dneva. Če mora mladostnik vstajati zelo zgodaj, lahko nastane trajno neskladje med njegovim notranjim ritmom in šolskim urnikom.
Podobno lahko zgodnji delovni čas otežuje življenje odraslim, ki imajo izrazito večerni kronotip. Če zaradi zgodnjega vstajanja redno premalo spijo, posledice niso omejene zgolj na jutranjo zaspanost. Pomanjkanje spanja je povezano tudi s slabšo pozornostjo, slabšim razpoloženjem in dolgoročnimi tveganji za zdravje.
Ali bi morali vsi začeti delati ob 10. uri?
Ne nujno. Dokazi ne upravičujejo trditve, da je začetek dela pred 10. uro škodljiv za vse ljudi med 10. in 55. letom. Prav tako ni dokazano, da zgodnje vstajanje samo po sebi povzroča poškodbe srca ali jeter.
Ključno je razlikovati med zgodnjim vstajanjem in kroničnim pomanjkanjem spanja. Človek, ki je jutranji tip in gre dovolj zgodaj spat in se dobro naspi, lahko zgodnji urnik prenaša brez večjih težav. Za nekoga drugega pa je tak urnik lahko v stalnem konfliktu z njegovo biološko uro.
Zato bi bila lahko koristna večja prilagodljivost delovnega časa, torej možnost poznejšega začetka ter več pozornosti dejanskim potrebam po spanju. Pri šolarjih in mladostnikih so dokazi za poznejši začetek pouka še posebej pomembni. Morda torej ni pravo vprašanje, zakaj se nekateri ljudje zjutraj ne morejo preprosto prisiliti k večji učinkovitosti, temveč ali od vseh pričakujemo, da bodo delovali po istem urniku, čeprav njihove biološke ure niso enake.
PREBERITE TUDI: Ljudje po 40. bi morali delati le še 3 dni na teden, trdijo strokovnjaki
