Joooj, ej, kere butale so se mi zgodile danes. Me pobereta starša in peljeta v KC. Tam se jaz vse zmenim, da me lahko takoj vzamejo, ko se spomnim, da sem prejšnji teden dala zdravstveno mami, ker mi je urejala neki pri zobarci. In jo kličem...in reče ona...o, madona in gresta domov iskat. Me kliče mama...kao, da je ona meni vrnila kartico, ko sem jo peljala do zobarce in le-te ni bilo (long story). Jaz, da ne, ona, da ja. In išče ona dalje in je ne najde. Jaz preiščem denarnico in je ni. Kličem mojega, da gre v moj avto (s katerim se je dans peljal na šiht) pogledat, če je tam. Je ni. Meni mama tupi, da ona VE, da mi jo je vrnila. Jaz, da nisem neumna in valda, da bi se spomnila, da sem jo kam dala. Skratka, kartice nikjer. Brez kartice, nema izvida, brez izvida, nema bolniške. V glavnem, me prideta starša iskat in meni je že vse dol padlo-a zdaj še enkrat k men domov, najt kartico in še enkrat nazaj v KC (ne morem verjet, kolk prometa je okol 9h okol KC, gužva za popizdit!!!)??? Ni šans. Sem šla do mojih, tam bila do malo prejle, ko me je moj prišel iskat.
Kartica je bila v materinski knjižici. NE VEM KAKO JE PRIŠLA TJA, MAJKEMI!!!!
Tko da...ne vem...jutri še enkrat nazaj? Boli me še vedno.
Spomin nosečnice je kot rešeto. (what is this bump in my stomach, OMFG!!!!...oh, right, I'm pregnant!!! Huh!)
Jah, madona, sej smo vse neki polomlene

Pa ne da so nosečke tudi bolj štoraste??? Hihihihi
