cokoladka je napisal/astara sem osamnajst let in se nikoli nisem imela fanta.
Pozdravljena!
Ko sem štela 18 let, sem imela enak "problem", kot ga imaš ti. Imela sem simpatije, fanta pa ne. In to me je žrlo - posledica so bile solze v potokih
. Vsem kolegicam sem zavidala, ker so ob sebi imele nekoga, ki jih je objel, poljubil, .... jaz pa sama. Bolelo je, ko smo se zmenile, da gremo na sprehod (takrat še kofetkanje ni bilo nekak v modi - to je 5 let nazaj), in so zadnji trenutek odpovedale, ker so bile z njihovimi fanti. Bila sem v zlati sredini priljubljenosti, nasmejana, pripravljena pomagat - in vsi fantje (tudi simpatije) so me imeli za prijateljico - jaz pa sem hotela nekaj več.
Pol pa sem naredila preobrat -
nehala sem iskati nekoga, ki bi mu lahko rekla fant. Uživala sem svoje samsko življenje, se nažurala, izživela, naredila sem vse, kar sem želela.
In kot strela iz jasnega sem čisto po spletu okoliščin spoznala zdajšnega fanta - imela sva skupne prijatelje, a nihče od naju ni vedel, da obstajava. Spoznali so naju v kinu. Od takrat dalje (kmalu bo 2 leti), pa sva skupaj.
Sedaj, ko se vidim s katero sošolko / sošolcem iz tistega časa (čas SŠ), in povprašam, kako napreduje ljubezenska veza (takrat so vsi trdili, da je to ljubezen njihovega življenja in da bo držala večno), povedo, da je vse skupaj šlo rakom žvižgat, ker se nihče ni znorel, saj so se prehitro vezali.
Poanta mojega pisanja (prvega prispevka na PL
) je ta, da se ne sekiraj - ko bo prišel tvoj čas, bo prišel in se ne obremenjuj z leti in s tem, da so vsi poleg tebe poparčakani. Verjemi, lepše ti bo. Uživaj svojo samsko življenje in si daj duška z prijatelji - tistimi tapravimi.
Uživaj samskost