Nekoč ljubimca, danes starša.

če je zveza slaba jo otrok poslabša, če je zveza dobra jo otrok utrdi.V obeh situacijah poznam veliko primerov. Pri nama jo je utrdil, sva uigran tandem in si vzameva dovolj časa vsak zase in tudi za naju skupaj. Pri nama funkcionira in se imamo vsi trije in tudi sama dva super!



Se strinjam. Ampak vse to veš že prej. Jaz svetujem vsem, da če niso pripravljen/sposobnii na odpovedovanje in prilagajanje (BIG TIME) je bolje da otrok nimajo. Jbg, nimo vsi za vse
Pa važno je da se mati ne obnaša kot supervumen in hoče vse postoriti sama. Tudi oče je del družine. Tudi oče je lahko na bolniški. (midva si recimo bolniško deliva, pol tedna, ko je najbolj hudo sem jaz, pol tedna je pa on, ko je tamal že ok, samo ni še za v varstvo).

Pa ne misliti zdaj da jaz nikoli ne jambram....velikokrat sem tudi jaz izžeta in utrujena

Pri nama je pa moja utrujenost glavni problem ... on je še vedno za akcijo, jaz sem pa čist uničena, ker imava s sinom totalno neprespane noči, cel dan skrbim za njega in zvečer samo dol padem.

vem pa, da bo treba delati tudi na tem ... samo kdaj pa jaz pridem na vrsto?

Midva sva v planiranju družine in za otroka se ponavadi odločiš skupaj, kajne? No, pri meni bi bila pa taka usmeritev partnerja v stilu "da on rabi čas zase" no go.  To je zame osebno zelooo sebično in bi se pomoje kar orenk zamislila s kakšnim partnerjem sem.

Pa sem videla, da je ta prispevek že starejši in upam, da sta uredila.
Morala sem se malo vtakniti, ker sva z mojim tudi imela podobno debato in hvalabogu je moj (trenutno) na tem področju zelo zrel in si ne predstavljam, da bi imela malega otrokca, naporno službo (ravno tako kot on), soočala bi se s telesnimi spremembami, on pa bi "rabil čas zase". Ko imaš enkrat otroka si ne moreš kar meni nič tebi nič vzeti malo frej in pustiti žensko doma z otrokom (ali obratno).

Skratka, resnično upam, da sta uredila.

lp

Pa saj verjetno ni mislila, da se on za cel vikend odklopi in prezivlja cas sam s sabo oz. zura. Tudi ko ima clovek partnerja in kasneje druzino, je se vedno individualna oseba s svojimi hobiji, interesi itd. Meni je nepredstavljivo, da poleg druzine ne bi vec mogla sama poceti stvari, ki me veselijo in s tem izgubila individualnost, prav tako moj partner. Meni je cudno, kako so nekateri pari dobesedno privezani drug na drugega, postanejo ena oseba in vse pocnejo in povsod hodijo skupaj ter enostavno ne znajo vec funkcionirati brez partnerja. Vsak clovek bi si moral vzeti kdaj pa kdaj cas samo zase, seveda pa mora znati ta cas razporediti glede na druzinske obveznosti. Jaz ne vidim v tem nic sebicnega (mi je bolj sebicno, da en partner -zenska ali moski- drugega priveze nase, ces zdaj imava otroka in nic vec se ne smes posvecati svojim interesom, prezivljati casa s prijatelji itd.)

Se strinjam, vendar morata biti oba partnerja za tovrsten "odklop".
Tu pa ni tako delovalo. Jaz sploh nisem oseba, ki se prilima na partnerja, niti ne želim, da bi se moj partner name. Samo...tu pa se je pač treba uskladiti, da ne prihaja do nesoglasij.

Mi pa ne bi bilo ok, da bi se moj partner večkrat odločil za odhod na "lepše" po cel vikend. Že samo tovrstno razmišljanje bi v meni vzbudilo čudne občutke...kaj družina mu pa ni lepa? Kaj otrok ni nekaj najlepšega? Svoje hobije mora vsak obdržati, s tem se absolutno strinjam, se pa zagovoto marsikaj spremeni, ko pride na svet otrok. Vsaj jaz si tako mislim. In neka dosledna zrelost po mojem mnenju spada zraven. Sicer pa...hvalabogu, da smo si različni ane. In konec koncev je glavno, da se oba partnerja strinjata in jima je ok.