Naše plače in preživetje

Ally: Starša mi krijeta:
-hrano
-vsak mesec jima prinesem skalkurirano kolikorat sem bla na faksu - na ta način mi povrneta stroške prevoza,ker se vozim z avtom
-knjige
-občasno...ampak RES OBČASNO pa mi financirata kaj,če recimo res nimam bunde, al pa škornjev al pa kaj takega sezonskega. Od prvega letnika srednje šole si vso kozmetiko,obleke in podobno kupujem sama.

No,glede na to da moje kolegice nimajo želje po izobraževalnih tečajih lahko to tukaj odštejemo. Poleg tega je pač tako, da one ves denar zapravijo za luksuz. Tukaj se nisem hotla skregat o tem kako je meni d best,ker lahko denar privarčujem in mam starše,ki niso ravno revni. Tudi hvalit se nisem hotla al pa kej podobnega...
samo povedat hočem,da imam rada na računu minimalno 1000€. Pač čakam,da pride nova štipendija,preden si kaj kupim.

Poleg tega,je to osnovna štipendija ali kaj,kar si ti naračunala,ker moja štipendija bo s prihodnjim študijskim letom znašala okrog 270€. Dodatki na povprečje,končan letnik...Spadam pa tudi v skupino,ki ima do faksa najdlje, 40+km.
Prišparati se pa da ogromno,če hočeš.

Ne jem na bone,ampak si sendvič prinesem od doma. In ja, za cel dan mam en sendvič. Občasno ga kupim na avtomatu. Moj račun za telefon,pa ni nikoli višji od 20 €.

jaz se strinjam, da nikakor ne moreš privarčevati za kaj konkretnega s štipendijo. poleg tega tudi traja, da si priboriš višjo plačo in s tem pogoje za konkretnejši kredit. če si recimo priden in sposoben in kmalu diplomiraš, pa imaš srečo, da je tvoj profil iskan in dobro plačan, boš mogoče po 30em prišel do stanovanja, s kreditom seveda. če imaš srečo, ne delaš v LJ ali na obali, kjer so cene najvišje.
torej se brez popotnice v teoriji da. v praksi pa žal poznam veliko takšnih, ki so brez popotnice pri 35ih podnajemniki.
po drugi strani pa poznam tudi takšne, ki so dobili parcelo in denar za hišo ali novo stanovanje.
ne s prvim ne z drugim ni nič narobe. poznam pa primerke iz druge skupine, ki so postali zelo domišljavi in se zgražajo nad primerki iz prve skupine. no, to pa je narobe.

Sama dobivam republiško štipendijo, nekje 200 evrov na mesec, živim pa 200 km stran od doma, tako, da kakšno prehranjevanje doma popolnoma odpade. Tukaj se moram povsem strinjati z ronzo in ally - s štipendijo se ne da ničesar prihraniti, če nimaš zaledja doma. No, sama ga sicer imam, ampak tega ne izkoriščam, na starše se finančno operem takrat, kadar je to res potrebno, štipendijo pa zapravim bolj ali manj celo (stanovanje, boni, prevoz ... ). Občasno pa delam preko študentskega servisa in je to moj denar na računu, ki ga ne premikam, če ga ne potrebujem in mi omogoča mickeno finančno varnost.

podpis pod ronzo. osebkom iz druge skupine se ponavadi se zdi povsem samoumevno da nekaj dobiš in so blazno začudeni ko rečeš da je težko priti na svoje.

No, midva imava lepe dohodke, pa si ne upava vzeti kredita za majhno stanovanje v Ljubljani, saj bi bil le ta ogromen in dolgotrajen, ne moreva pa računati da bodo dohodki vedno taki (porodniška, bolniška, morebitna brezposelnost ali slabše plačana služba enega bi kaj kmalu povzročili nezmožnost plačevanja obveznosti). Na pomoč staršev ali kakšno dedovanje ne moreva računati.

Sem imela pa kar krizo da sem se sprijaznila z najemniškimi stanovanji (in da bova tudi družino verjetno ustarjala stran od domačega kraja, v najemniškem stanovanju), ko so vsi okoli mene gradili, dobivali stanovanja, parcele...