Gospodinjska dela so zame zgolj nujno zlo, ki sem jih pač prisiljena početi, če hočem , da je vse kolikor toliko v mejah normale in se tudi ne trudim iskati pretiranega veselja v tem. Velikokrat pa pomislim, da bi bilo zanimivo dejansko videti koliko sem že pomila posode, obrisala prahu, zlikala perila, pomila oken......tako, da bi bilo lepo zloženo vse po kupih. Verjetno bi se prav zgrozila, kajti potem se ozreš okoli sebe in vidiš, da si še vedno na startu.
No pa da sedaj ne bo izgledalo, kot da sploh nisem normalna bom omenila, da recimo vrtnarim pa še kar rada, sploh cvetje me spravi v dobro voljo, za to delo vsaj vem , da bo določen čas opaženo, ni tako hitro minljivo kot recimo pospravljanje ali likanje.
No pa kuham rada, ker rada jem in ker moji z veseljem pojedo kar jim skuham.
.
. Pospravljaš, pospravljaš in pospravljaš...nato pa zakoraka nekdo v hišo, ki ne najbolj pazi in ti npr. na sveže očiščene ploščice prinese en kup blata 
. Jaz doma pravim, naj se me vsaj toliko usmilijo, da bo en dan čisto, pol pa naj si dajo duška 
. Tako da, ja, ne maram nobenega gospodinjskega opravila preveč oz. odvisno kakšne volje sem - včasih mi je všeč motat se okoli štedilnika in obratno...in to velja za vsako stvar. 
.
