Moški povojne generacije

Nisem nikjer zasledila te teme, zato odpiram novo.

Nekaj dni nazaj sva se s sosedo pogovarjali o forah nasih ocetov. Zdaj vem, da nas tata ni nobena izjema, vsaj kar se tega okolja tice, mogoce tudi da posplosujem. Opazam tudi zelo velike razlike med mozmi povojne generacije in moskimi nase generacije - torej sinovi teh moskih. Mogoce da je pri vas drugace, ampak tle kjer jaz zivim, sledijo vsi nekemu vzorcu in sicer:

Moski povojne generacije povecini ne bo zmaknu prsta, ko bo treba nastimat kosilo, nastimat mizo za kosilo, pomest, pobrisat potleh, zlikat, pocistit, obesit perilo in ga pobrati - no vsaj ko je v blizini zenska. On pocaka, da je kosilo napravljeno, se zlozi na stol, zmece vase (vmes se pusti, da se zena sprehodi do kuhinje in nalozi repete) in gre dalje na kavc (oprostimo to, da ima nacez urejanje okolice hise, nevem kako je to po blokih). Ce je lacen, si ne bo vzel sam, ampak bo samo reku "lacen sem", zenska pa bo takoj pohitela in mu nastimala za jest in se za pit zraven. Potem pa seveda tudi odnesla kroznik, pospravla, pocistla.

Fantje nase generacije pa, kokr sem jst opazla... bo pomagal skuhat, nastimal mizo, sel po pijaco, vmes se dal cunje prat, po obroku pa pomagal pospravt, opral posodo, pobrisal potleh in se vse kr spada zraven. Ce bo hotel repete, si bo sam vzel. Ko bo lacen, bo povecini sam poskrbel zase in si vzel.

Zdaj nevem... al je povojna generacija taka, ker so jih nase matere tako naucile in smo zenske mlajse generacije dosti bolj emancipirane in se ne damo izkoriscanju, al so mlajsi moski resnicno iz drugega testa in jim je nekaj do tega, da kaj pomagajo. Jaz sem sicer mojemu ze koj na zacetku zveze dala vedet, da ne mislim bit njegova dekla in da bo tudi kaj pomigal v gospodinjstvu, ce hoce da bo stvar laufala. Prav tako velja pri vecini mojih sosed... moski jim marsikaj pomagajo naredit po hisi. Ocitno da so bile nase mame drugace vzgojene in se bolj pustijo oz. so jih pac tko navadle, da skrbijo za njih kot matere.

No, kaj pravite ve? A posplosujem, se kje motim?

Moj je tudi iz povojne generacije po teh kriterijih. 

Jaz bi rekla, da gre eno z drugim. Ženske s(m)o bolj emencipirane in vemo, kaj hočemo, ne pustimo se (več) izkoriščati in to damo vedeti. In posledično so se bili moški prisiljeni prilagoditi. Tako jaz to vidim, ker predvidevam, da bi jih še vedno večina rada videla, da so postreženi 'spred in zad'. Verjamam pa, da so tudi izjeme, seveda.

Gre pa tudi za to, kaj so gledali ob odraščanju; če je bilo pri njegovi družini tako, da je vse naredila mama in je oče le 'gledal v luft', kar se tiče gosp. opravil, je zagotovo prevzel ta vzorec (ali vsaj večina). Če pa je odraščal v družini, kjer sta si starša delila delo (in ni bilo 'ženskega' dela), potem je skoraj zagotovo prevzel ta vzorec. In tako prvemu kot drugemu je najbrž vzorec, v katerem je odraščal, edini pravi in sprejemljivi, ker on drugega ne pozna oz. mu ni 'pravi'.

Kar se tiče razlik med generacijami, je bil meni zelo zelo dober tale članek - mi je kar malo odprl oči, ker nikoli nisem o tem razmišljala kot o generacijskih razlikah, še manj o vzrokih, da je tako. Se pa vse poklapa.

V glavnem bi se kar strinjala s tem vzorcem, samo pri mojem primeru je pa ravno obratno. Moj oče si je vedno (in še vedno) delil gospodinjska dela z mojo mamo, drugače pač ni šlo ker sta oba veliko delala. Je pa on tudi po naravi bolj mahnjen na čistočo. Mojega dragega pa moram kdaj pošteno suniti v rit, ko hočem da kaj pospravi. V teoriji sicer zagovarja delitev gospodinjskih del, v praksi pa na to kar pozabi. 

Sicer pa se nimam čez mojega kaj za pritoževati glede na to, da nekateri fantje naše generacije še danes verjamejo v to, da mora ženska popedenati vse v stanovanju in potem še njih in se hkrati veselo smehljati ko pobira umazane gate za svojim dedcem.

quote:a8e00682bd=":dune:"Meni so tele vzorci malo logični, ker je bilo v generaciji naših staršev kar precej takih, katerih mame niso hodile v službo in so skrbele za dom, otroke in moža.
Se pravi, da je logično, da ima ta generacija tak vzorec zapisan. Torej pride domov, se usede za mizo, dobi porcijo plus repete, se uleže in tako naprej.
Naša generacija pa ni imela (po večini) mam s polno zaposlitvijo gospodinje, ampak polno zaposlene starše, zato s(m)o morali tudi sami kaj postoriti.

Moj je tak zaradi tašče, mi je prav žal če se ona s tem ne strinja... Ona jim je vsem rit odnašala, bog ne daj da bi kdo kaj naredil doma, jaz se pa matram da ga spremenim. Ja pri 30+ je to ful lahko  Ok, pri tamalem ful pomaga, ne morem nič rečt, pomije posodo, odnese smeti, hm... Posesal je tudi že parkrat, ko jaz nisem mogla, ampak samoiniciativno pa no go - in to me najbolj moti, ker nič ne vidi...
Recimo moj brat je najmlajši, ni mu bilo treba delat gospodinjskih opravil, ampak zna pa vse, pomit, skuhat, posesat, kopalnico umit, ipd. in tut naredi, če je sam doma. Se mu pozna, da je moral študirat od doma in tam pač ni mama servisa pa res je, da je ful pedanten in mu gre umazanija na živce.
Aja, je pa tut res, da pri nas doma sta oba starša delala po hiši enakopravno, kar se spet vidi na mojem bratu. Vzorci pač...

O ja, sej mojmu tud lepo pase da mu kdo streze, ampak sej... ko si zasluzi, dobi tudi postrezeno. Ampak se vedno vztrajam, da on pripravi mizo in vse kar je potrebno preden se usede in zacne z obrokom. Pa tudi, ponavadi on kosi z nami (moji starsi in jaz) samo ob nedeljah, ko je pri meni, samoiniciativno vstane, pobere kroznike in ostalo in sam nese v kuhinjo, ter potem pomaga pri pospravljanju. Je bilo eno obdobje, ko je je govoru, ja daj bova posravla pocas, pol pa sem sama ostala v kuhinji ker se je prav spodobno umaknu. Ko je v zadnje to reku, sem ga kr lepo spiknila "da po novem ta bova pospravla pomeni bom pospravla, ker se on prav potuhnjeno odstrani". Seveda sem ga spiknila prav tja kjer je bilo treba, tako da zdaj vedno pomaga, zadnjic sem mu tudi rekla da to pri njem zelo cenim. Sicer mu moram se dati in obnoviti kako lekcijo, ker obcasno pozabi na dolocena pravila, ampak mislim da se lepo klese.

Ce je kaj na tem svetu, ne bom dovolila da postanem suznja svojmu mozu kot je moja mama (vcasih imam obcutek, kot da je njen otrok, ne moz). Pa ceprav ona pravi, da svet ni narejen tako kot jst mislim in da bom morala stisnit zobe. Ma halo... to misljenje je za 50 let nazaj, ne za danes.

Jep, očitno je tvoja mama ostala tam, kot je bila pred 30, 40 leti, ni šla s časom naprej. In sploh ne vidi, da je svet okoli nje šel.

Sicer je tole precej sorodna tema.

My father is Vojno lice if i can say so! Life was a struggle....

Ne vem, vem da nisem edini. Če začnem opisovat način oz. vzgojo ki sem jo preživljal, bo dooolgo trajalo..

moj dedek po mamini strani ni opravljal kaj dosti gospodinjskih del, očetova mama pa se je ločila in so otroci precej pomagali doma. oče še vedno opravi približno polovico gospodinjskih del, res je, da nikoli ne lika, ampak tudi mama ne pleska in kita stanovanja
pri mojem doma so bili prav tako ločeni in zna vse (razen lika izjemno štorasto, ampak to sva rešila tako, da se lepo obesi in ni treba likat), nekatere stvari bolj natančno od mene, obsesija mu je pranje in obešanje (le v omare se noče zložit kar samo ). ga pa seveda tudi lenoritis zgrabi priznam pa, da mene tudi.

Se popolnoma strinjam. Raje sem sama, skrbim sama samo zase (to kar bi itak vsak odrasel človek moral znat, razen če je invalid), ne pa da še enemu dedu spredi-zadi strežem, kar je takim osebkom še celo samoumevno (v tem primeru bi se sama sebi zdela dvojno neumno).



Ob takih mi pa itak gre pritisk v višave...

Ob takih mi pa itak gre pritisk v višave...

Jep ... toliko bolj, ker to pride od ženske.
Pa saj smo že 9547395738x ugotovile, da so ženske ženskam najhujše sovražnice oz. najraje pljuvajo v lastno skledo.