Objavljeno: 28. sep 2007 17:35
pozdravljene,
trenutno sem zelo zmedena...namreč misli mi bežijo tam kamor ne bi smele. Pa začnimo od začetka....
Pred dvemi leti sem se pustila s fantom. Oziroma sem ga jaz pustila ker tako naprej ni šlo več. Bil je ljubosumen in mi ni verjel nobene stvari. Kljub temu sem ga zelo ljubila in zanj bi nardila vse, dokazovala sem mu eno leto, da nima prav. Nato pa sem obupala. Požrl mi je živce. In razumsko sem se odločila, da zvezo prekinem. Čustva sem potlačila in jih dala v kot. Morala sem to narediti.
Nekaj mesecev po končani zvezi sem spoznala trenutnega fanta. Najprej sva bila prijatelja, šele nato sva postala par. Vendar na začetku ni bilo silovite ljubezni tako kot pri prejšnji zvezi. V to zvezo sem šla, ker sva se razumela in sem si rekla, da je pomembno da se razumes, tudi če je ljubezen manjša. Kar je bilo v prejšnji zvezi obratno. In leto in pol je moja sedanja zveza zelo dobro funkcionirala...fant mi zaupa, me ljubi, se razumeva, itd. Seks pa ni najboljši...saj je ok, samo v prejšnji zvezi je bil zelo ok:) Sedaj seksava 2x na mesec, kar je obcutno premalo...maj kot sexas manj te je volja, vsaj pri meni je tako. In zadnje čase si ne vzameva več čas zase. Imava 100 obvetnosti in pozabiva na naju. Tako gre čas naprej brez da bi se zavedali, kdaj sva nazadnje bila skupaj.
Par mesecev nazaj sem se prvič srečala z bivšim odkar sva končala. Priznam, da sem se zelooo bala se srečati z njim, ker nisem bila pripravljena doživeti šok. Prvo srečanje je minilo ok, brez posebnega stresa. In kot zakleto sem ga kasneje začela pogosto srečevati. Prej tudi če sem ga kje od daleč vidla sem se ga izogibala in se obrnila stran, sedaj pa si želim se srečat z njim. Brez besed. Prejšnji mesec sva se videla na nekem žuru in začutla sem metuljčke, kar onemela sem ko sem ga zagledala. Kar gledala sva en v drugega in pogleda sta povedala vse. Pristopil je do mene in mi priznal, da še vedno misli name in da ne more naprej. In če greva lahko kdaj na pijačo...kolegialno. Povedala sem mu, da jaz z njim nisem sposobna iti na pijačo, da se bojim kako bo, ker v sebi sem vedla da me bo premamil....in tako sva šla prejšnji teden na pijačo. In kot sem sklepala, tako je bilo. Prevarala sem sedanjega fanta. Z bivšim sva se le poljubljala, in seveda tudi to smatram kot varanje. Iz mene so privrela neka čustva in občutki ki jih ne znam opisati. Bila je nepopisna strast. Očitno ga nisem ne pozabila, ne prebolela ne nič!!Problem je v tem, da mi je bilo zelllooo lepo in mi ni žal. Ne počutim se sploh krivo!! In še danes ko se spomnim tistih poljubov me kr strese po telesu. Seveda fant nič ne ve o temu. Se ga pa malo izogibam.
Z bivšim si ponoči dopisujeva in se nama meša od občutkov. Kar strah me je. Komaj čakava da se vidiva in da se dava dol. Vem, da če bi se to zgodilo bi oba "pregorela". Zelo si želiva en drugega. Ampak ne vem, če bom to izvedla. Ne vem več kaj naj neredim. Ne vem kaj čutim do bivšega in do sedanjega. Prav meša se mi.!!!!
Sedanji fant se mi pa smili, ker nič ne ve o tem. Ne vem kaj naredit.....naj počakam, da me ta strast in čustva do bivšega minijo? Ali naj naredim spremembo?
Je boljše poslušati čustva ali razum?
Mislim, da z bivšim ne bi mogla biti več skupaj. Preveč je bilo vsega grdega.na koncu sploh ni bilo več spoštovanja med nama. Ne zaupam mu več. Sicer nekako čutim, da bi se v prihodnje spremenil, da je šel čez tisto fazo....
Se opravičujem, če sem bila predolga...
smile...and the world smiles with you!!:))
0
0
kaj olajsala.... Vsekakor pa ti svetujem, da s sedanjim fantom cim prej nehas, ker sama pravis, da to ni to, da se ga sedaj izogibas.... In - bodi fer do njega ter mu ne delaj nekaj, kar sama ne bi rada izkusila.... 
.... tako da mi je res najbolj bedno neki o bivših tipih razmišljat, ne reče se jim zastonj bivši.... daj si duška in če ne čutiš več nič do fanta bodi iskrena do njega in ne vleči ga za nos, ter vezo prekini.
Malce zaupanja v ljudi in prihodnost? Malce optimizma?
Live for the moment. 
