Objavljeno: 3. okt 2007 15:54
včeraj sem po dolgem času spet obiskal največjo slovensko vas, ljubljano. peljal sem se s trolo in se domislil eksperimenta. pozabil sem si zapeti mednožno trgovino in med branjem knjige, skozi liste, kot kak detektiv skozi časopis, opazoval ljudi. nihče ni ne rekel, ne opazil ničesar. vsak je zrl v svoj brk. nekaj ženskic je bilo sramežljivo nasmejanih, vendar nisem ugotavljal zakaj. kar se slovenske wannabe buržoazije tiče, se s trolami danes vozijo pretežno dekleta, medtem ko imajo fantje avtomobile. lepo in prav, sem pomislil, čeprav sta imela moja starša oba šoferski izpit, pa se danes očitno spet vračamo v čas, ko dekleta, tiste, ki mislijo, da so meščanke, pa to niso zaradi majhnosti slovenstva, ostajajo nesamostojne in se primerjajo s srednjim razredom newyorčank, ki so, za razliko od njih, upravičene rabe taksijev in javnega prevoza od rojstva do smrti. ampak, v redu, pustimo pičkicam, da najprej naredijo faks, se zaposlijo, odplačajo vozniške ure, si kupijo avto in se osamosvojijo. toda pustimo to.
v enem svojih preteklih postov sem se dotaknil krize moške identitete, za katero so krivo izključno moški, ki so se vdali metroseksualnim zahtevam in kozmetični industriji. včeraj sem tako, naprimer, na eni postaj mestnega potniškega prometa videl dva dijaka, ki sta bila bolj urejena od njune kolegice. eden izmed njiju je imel biserno ogrlico, ženski uhanček, polizano in prebarvano frizuro, drugi pa ni kaj dosti zaostajal. še najbolj se mi je dopadel četrti dijak, boemski povprečnež, ki ni skrival trendovskih anomalij.
toda to je zgolj simbioza. če fantje postajajo pičkasti, bodo dekleta postajala kurčasta. to pa je že predmet krize ženske identitete, ki pa se ne kaže v urejanju, pač pa v obnašanju. dekleta, ki z vedenjem oponašajo fante, da bi postale kul, bodo težko našle srečo v razmerju, ker ne morejo postati ženske. namreč moškemu težko vstane, če se ženska vede po moško, razen če je prikriti homoseksualec in ga ženska dominacija vzburja. moški je tisti, ki si vzame žensko, jo prilepi ob steno ali drevo, ji skuštra lase, razmaže usta in obraz, jo naredi kaotično tako po telesu kot duši, ter jo pritiska ob hladen beton ali hrapav les, ta pa se nad tem ne pritožuje, saj je njena vloga v evoluciji modernega sapiensa še vedno nespremenjena.
razuzdane, hiperaktivne in zabavljaške ženske čaka kriza lastne identitete. meni osebno so mnogo bolj všeč pasivne, sramežljive in zmedene ženske, ker priznam, da sem bil vzgojen v patriarhalnem času in družbi, pa naj bom zaradi tega dejstva in osvobajanja od teh privzgojenih pomanjkljivosti, še tako nesrečen. vsi namreč živimo v klasični družbi, kjer je naloga ženske, da se uredi za moškega, mu da sok pičke in ga z njim ekskluzivno prilepi nase ter oslepi, da ne vidi in ne vonja njenih konkurentk. žal še vedno živimo v družbi, kjer je beseda 'kokoš' slabša od besede 'kurbir'. in, konec koncev, živimo v družbi, v kateri je rezanje popkovine moško opravilo, žensko pa vzpodbujanje in nikakor ne discipliniranje izrabljanja popkovinske povezave, saj je, v primeru tega, že prepozno. moški mora poskrbeti za kaznovanje otroka, tudi kakšen udarec ali zapiranje v prazen prostor kdaj ni odveč (kot odrasel bo podobno kaznovan), vendar mora biti zaslužen, da si otrok kmalu izoblikuje sliko o kršenju svojih dolžnosti, saj v zameno zanje njegove pravice niso kršene.
zato ženske, ki čutite, da vas možje ne ljubijo, poskusite jim pustiti aktivnejšo vlogo pri vzgoji otrok in ne bodite sitnobne frigidnice. poiskati moramo kompromis med klasično figuro ženske/moškega in njuno sodobnejšo, emancipirano varianto.
srečno pri osvobajanju med vožnjo med scilo in karibdo vam želi socialist in feminist duće!
vsaka podobnost z resničnim deuceom morda ni naključje.
0
0
