Kompleksi v otroških letih

 

 

 

Ally iz takih puberteniških "grdih račkov" zrastejo "čudoviti labodi", tako da bi jim morala samo reči "počakajte da zrastem, pa boste potem videli !"

 

Hm,ta tema je pa glih zame.

 

Nos-mam izbočeno kost in ko sem bla mlajša nisem hotela nosit spetih las,ker se mi je zdelo,da je ogromen

Prsi-pri 14 ih letih so se mi zdele kot košarkaški žogi,zato sem jih povijala s povoji(vem,adijo pamet)

Noge/kolena-obup.Špičasta in ozka kolena.To mi je podarila mama.

Prsti na nogah-palca sta tko velika,da moram samo zarad njiju kupovat čevlje št.38,namesto 37.Pa zafrljena sta tudi do neba

Trup-v razmerju z nogami je kratek in kljub temu da sem trlica,se mi tu vsak odvečni gram pozna še bolj, kot bi se sicer...grrrr,to me pa še zmeri jezi

Rit-prej je bla too much ploščata,zdaj je too much želejasto mlahava

Rebra-po očetu imam izbočena in štrleča.Drugače ne znam opisat,v glavnem pa me to ne moti več tolko

Očala-v osnovni šoli sem se ful sekirala,ker so me zajebavali zarad okvirjev,ki so bili kot iz prve ruske

Ramena-zaradi njih sem mela res komplekse.Vsi so mi govorili,da so preozka,zato sem se začela zavestno držati tako,da so zgledala širša.Za posledico sem zdaj malo punklasta(ma se ne vidi dosti,se pa bojim,da se bo na stara leta)

 

To je verjetno vse. Jao,a je sploh lahko še kaj?...zdej ko to berem,.....sej zgleda kot da sem kak totalni deformiranec.

 

No,nej povem še svoje mnenje.Vsak dobi na sebi nekaj, kar mu ni všeč in vsak stremi k temu,da bi bil srečen.To je samo ena izmed ovir na poti do tja.

 

nobrnih posebnih kompleksov. Mogoče v puberteti mal prevelke zizike, ampak so kmal uplahnele. Zdej si pa želim, da bi se vrnile....

Jest pa en kup kompleksov takrat pa danes še tudi. Prav nič mi ni všeč. Sem se pa ko sem tole prebirala spomnila svoje prve dlačice "tam spodaj" , vem da sem jo odkrila med namakanjem v banji in sem vn padla: "Mamiiiii!!! Mamiiiii! Mamiiii!!!! ..." Je mami priletela tko da je komaj ovinek zvozila , ker je mislila, da se je kaj zgodila, jaz pa čist evforično in ponosno: "Lej mami, kaj sem najdla. Dlako! "

 

Hvalabogu da jo je nekaj časa iskala da si opomogla od šoka , k ji je bilo menda nerodno k hudič .