Koliko se vidite s svojim partnerjem

To je vsekakor odvisno od časovnih in prostorskih zmogljivosti, vendar pa me na splošno zanima, ali stremite k temu, da se vidite ali vsaj slišite čim več in ali to želite tudi od svojega partnerja. Ali to tudi dobite? Veliko kolegic toži, da jih moški za nekaj časa dajo na hladno, sicer razumejo, da rabijo kdaj kak dan zase ampak pričakujejo vsaj kak klic in ko ga ni... Sprašujem se, če je na splošno tako, da ženske rabimo več bližine kot moški ali pa je to odvisno od vsakega posameznika? Ali bi se ženske enostavno morale navaditi na to ali pa si pač poiskati kompatibilnega partnerja? In kako je vse to pravzaprav odvisno od resnosti zveze, kako dolgo zveza traja? Pri vsem tem ne mislim samo na fizično bližino ampak tudi kvaliteto te bližine, izkazovanje ljubezni.

midva se vidiva večinoma vsak dan, razen izjem ... sicer pa mi je bolj pomembno, da se druživa kvalitetno, kot da se druživa samo zato, da se.

 

bila bi pa vesela tudi samo dveh, treh ... obiskov na teden, samo da so tisti kvalitetni.

 

skupaj sva nekaj dni manj kot 7 let.

Pozdravljene,

 

midva z parterjem živiva skupaj že 2,5leti in glede na današnji tempo življenja so včasih dnevi ko šele zvečer kakšno rečeva, se veda se čez dan slišiva po gsm-ju, ampak se mi zdi da imamo danes ljudje vedno več obveznosti, delovni časi so vedno daljši, tako da mi veliko pomenijo vikendi.Sobota in nedelja-jaz jim pravim kar družinski dan, vsaj takrat smo več skupaj, s tamalim gremo na igralnice se malo več pogovarjamo.

 

 

Pomoje moški včasih rabijo več bližine kot ženske-le da tega ne pokažejo.

 

 

 

No jaz sem z mojim že leto in pol in sva skupaj vsak, ampak res vsak dan, ni bilo še dneva, da nebi bila vsaj eno uro skupaj, pa čeprav je bilo to letanje po opravkih, ko sva vsak pol dneva po svojih obveznostih (faks, služba) sva pa na zvezi (gsm, meil), tako da ne vem meni se to ne zdi preveč, glede na tvoje vprašanje, večkrat si moj želi, več moje bližine, kot jaz njegove. Mislim, da je če je vmes res ljubezen ta potreba po bližini dokaj enaka, enkrat več enkrat manj.

Sprejetja na hladno, kot si omenila pa jaz nebi sprejemala, to v meni deluje kot odvračanje od osebe.

No jaz sem mnenja, da če imaš nekoga rad, si želiš bit z njim in ne razumem, zakaj bi rabil pavzo od njega. Se mi zdi, da je to prej strah pred vezo kot kaj drugega. Normalno, da ima vsak tudi svoje hobije, da vsak rabi kdaj čas zase ampak kaka urica za partnerja se vedno lahko najde. Kolegice me skušajo prepričati, da moški pač taki so, da jim je praktično vseeno, ali se vidijo ali ne, da rabijo svoj mir. Eni kolegici je tip celo rekel, da se mu zdi veliko, če se slišita (!) vsak dan, da vedno mu pa tud ne paše slišat se. Jaz se sprašujem, kakšni moški so potem to. Ne morem še reči, da sem kdaj imela dobro zvezo ampak mislim, da ne morejo biti vsi taki. Konec koncev poznam veliko srečnih parov in so prav radi skupaj. A ni v tem cel point?

Vcasih sem imela doma enega, ki mu je bilo odvec, ce sva se slisala enkrat na dan, kaj sele, da bi se videla ali pa zivela skupaj, ces da so fantje pac taki, da rabijo cas zase. Larifari, vsak kdaj pa kdaj rabi cas zase, da si "zbrihta" misli, ampak vecinoma to ni tako, da bi rabil par dni odmora od partnerja. Zdaj imam pa doma takega, ki je potem takem "cista baba", ker si skoz zeli moje blizine, ceprav ziviva skupaj.  Se na trening mu je muka iti, ker sva dve uri narazen. Tako, da si pomojem mnenju moski in zenske le nismo tako razlicni, le pravega partnerja si moras najti, ki ti ustreza tudi v tem pogledu.

Ker sva relativno blizu doma, prihaja k meni načeloma vsak večer vsaj prespat, če ne že bolj pozno popoldne. Zjutraj greva potem skupaj v službi; vikende pa skoraj cele preživiva skupaj - ali pri meni  ali pa kam greva...