Kot ste že nekatere napisale, da dokler nakupovanje kozmetike (in oblačil, čevljev ...) ne posega v kvaliteto življenja (torej: da ne pomeni obsedenega trošenja za zdravljenje nekih kompleksov, za nadomeščanje praznine, dokler ne gre v razsežnosti, ko ti ne ostane nič na prišparati, za živeti), se mi ne zdi popolnoma nič narobe. Vsaka po svojih zmožnostih. Ne poznam pa osebe, ki ne bi imela svojega 'fetiša'. Eni radi kupujejo oblačila, drugi kozmetiko, tretji računalniške/tehnične zadeve, četrti knjige, peti plošče, šesti rože/semena/zadeve za vrtnarjenje ... Jaz jemljem to kot hobi.
Meni se je nabralo malo preveč krem in serumov za obraz, ampak pridno porabljam, ne kupujem nič in nekatere stvari so že pri koncu ... Pa naravnih deodorantov se mi je tudi kar nabralo, ker sem za vsakega upala, da bo pravi zame, pa ni bil in se mi sedaj počasi porabljajo, ker jih uporabljam občasno, kakšnega pa tudi podarim.
Pri dekorativi pa se mi ne zdi nič narobe, če je ima ženska malo več. Že po namembnosti se izdelki razlikujejo, kaj šele po barvi oz. odtenkih. Jaz sicer nimam dosti tega, najmanj od najmanj pa tudi ne. Tako kot ne nosim eno in istih čevljev in oblačil, pač imam tudi nekaj* maskar in ne samo ene, nekaj senčil, nekaj šmink, 20-30 lakov, dva do tri pudre, dva do tri blushe, nekaj čopičev ... Za te stvari nisem zapravila ogromnih vsot denarja, služijo pa svojemu namenu, so kvalitetne, znam jih uporabljati in jih tudi uporabljam, veliko sem se naučila tudi s PL-ja (ker včasih sem se mazala samo z maskaro :P) in moram reči, da mi je ličenje postalo užitek in veselje.
*nekaj=do 10 artiklov