deuce je napisal/a...glede na pretekla razočaranja. ne gre posploševati negativnih občutkov na nove ljudi v naših življenjih. tega si enostavno niso zaslužili...
Pod to se podpisem.
Sicer pa...jaz imam svojo asocialnost cisto rada. Pika. Od casa do casa odpeljem svojo rit, obleceno v trenerko, k enmu prijatelju, na filme in kokice. Sicer je moje druzenje omejeno na folk v sluzbi, na najboljso frendico(ki jo tudi vidim v sluzbi), na druzino(a to sploh steje?) in na cimre. Thats about it in to mi ustreza. Ne da se mi hodit na kave in cajcke z ljudmi, ki so kao moji prijatelji, ker se mi ne da govort, kaj se dogaja z mano, niti poslusat kratke obnove njihovega zivljenja v preteklih mesecih. Nimam nic od tega.
Samo....v teh obilnih stikih s soljudmi nekak ne najdem dedca... hmmmmm!!! Ja, tako zelo plehka sem, da je to vse in edino kar mi manjka. Tist 1x mesecni obisk disco partija mi samo prinese nadlegovanje pijanih, za tisti vecer instant samozavestnih mladcev.
Ja...takle mamo.
