Kako sprejmete konec zveze..

vedno vsi premišljujemo, kako hudo je, če smo "zapuščeni". ampak ne boste verjeli, tudi če koga  zapustiš, je lahko zelo hudo. jaz sem to doživela dvakrat zapored. obakrat mi ni bilo več moč zdržati v zvezi. tipa sem v resnici ljubila, vendar se je nabralo veliko stvari, zaradi katerih nisem mogla več zdržati zraven in je bilo bolje, da sem šla stran. zelo težko mi je bilo, še posebej, ker sta ti zvezi trajali več let in je bilo tukaj tudi skupno življenje. enkrat v njegovem in enkrat v mojem stanovanju. nikakor ni bilo prijetno povedati, da imaš vsega dovolj in vztrajati pri svoji odločitvi pri moledovanjih, da ne more živeti brez mene, pri grožnjah s samomorom ipd. z enim greva še vedno na pijačo, kadar se srečava, drugi pa je v tem času, ko sem jaz poročena, zamenjal že kar nekaj žensk. lp.

Uf, tale je pa huda. Upam, da se danes lahko temu le še smejiš.  

 

Mene pa zanima... tiste bolj izkušene mi povejte. Kaj se da popraviti v zvezi, katere stvari skupaj naučiti in kaj je tisto, zaradi česar se res splača oditi? Kje je ta meja? Veliko razmišljam o tem te dni. So res vsi moški samo veliki otroci in jih je treba do neke mere prevzgojiti, pa ne mislim osebnostno, le toliko, da se da živeti z njimi, da niso preveč ljubosumni in ne razmišljajo kot kaki osemnajstletniki?

Ne... ne govorim o tem, da si je odhod treba zaslužiti. Ampak o tem, da se je treba določene stvari naučiti. Npr. pogovarjati, sklepati komprosmise, ipd. Ker z vsakim človekom prideš do ene točke, ko ne gre več samo od sebe, ampak se je treba potruditi. Sprašujem, v katerem primeru se še vztraja in kdaj ne. Saj vem, da je komplicirano, ampak ne da se mi spuščat na konkretno raven - je preveč osebno.

Pa jasno, da popravljata oba, ne le eden. (Sem zašla od Keramikovega primera.)

resna zveza poleg veliko ljubezni vsebuje tudi ogromno kompromisov. o vseh motečih stvareh se je treba pogovoriti in se potem tega držati. če se teh dogovorov drži samo ena stran, je to potem navadno izkoriščanje in ne ljubezen. vsekakor je potrebnega veliko obojestranskega prilagajanja in ne podrejanja. to sta dve popolnoma različni stvari. če se nekdo samo podreja, bo trpel, če pa se prilagaja, zna biti zelo lepo. velja seveda za obe strani. lp

No, Keramik kako je zdaj...sta al nista skupaj? Si pa naredil drmr s temlem koncem. Če hočeš vreči čez ramo ne moreš, a ne?

.

Keramik,      . Čim bolj se vklopi v družbo, ker na ta način boš manj razmišljal o tem. Pa tudi lažje ti bo.

super keramik!