Prijateljstvo - pravo ali zaigrano?

No in sicer je stvar taka.Celi dan sem zelo potrta ker sem se
"skregala" z mojo "prijateljico".Na šoli, kjer sem bila prej, sem bila
vedno sama, prijateljev nisem imela.Vsaj pravih ne.Dokler nisem prišla
na to šolo.Tu sem našla prijateljico, ki se je rada družila z mano, vse
sva si zaupali.Amapk se mi je vseeno zdela malo predivja zame (jaz sem
zelo umirjene sorte).Potem, ko se je začela z mojo prijateljico družiti
še ena punca(divja, za moje pojme divjaška), pa je mene moja naj
prijateljica vse bolj zanemarjala.Ni se več toliko pogovarjala z mano,
ni imela časa zame..in potem sva se skregali.A sva se čez čas
pobotali.In potem me je spet zanemarjala in se postopoma oddaljijla od
mene in sploh nisva več dosti govorili.Ampak seveda, jaz sem
potrpežljiva, dala sem ji še eno možnost in se jaz začela družiti z
njo, saj nisem hotela biti sama, sem se preveč navezala na
prijateljstvo.Do danes.Zadnji teden se je počasi presedala k njej, ko
sem ji omenila, zakaj je spet tako, reče samo naj neham in se semji z
ta drugo punco naprej.In meni je pač prekipelo, da kar skače od mene do
druge.In sem ji to povedala.In zdaj je jezna name.Jaz ne potrebujem
prijateljice, ki ne bo prava prijateljica.Ampak nočem biti pa sama.Kaj
svetujete?Naj se pobotam z njo? Celi dan sem zato že zelo slabe
volje..saj sv billi celo leto dokaj dobri prijateljci in sem se
navadila biti ne sama.

Sem pa celi dan že zelo slabe volje zaradi tega...

In ne vem kaj naj

Mene je ta druga punca izpodrinila.Ne vem zakaj, kako, ampak ne vem kaj naj...sem pa zelo slabe volje zaradi tega.

Jutri me ne veseli iti v šoli...saj vem da bom samevala.In nimam se
komu izpovedati tako da sem se vam in vas s tem prosila tudi za nasvet..

Ne vem kam naj se dam, cela sem zrušena..ne morem verjet, kako prijateljstvo vpliva na človeka.

čas mojega šolanja je že ufff let nazaj, pa tud sama sem imela podobno izkušnjo (ali pa večina nas).

ne se sekirat, to je samo znak da ni prava prijateljica in ti takih ne
rabiš okoli sebe. slej ko prej se boš lahko ti smejala njej oz. po
domače rečeno:za vsako rit palca raste (verjemi).

zdej pa glavo gor in sama sebi reci, da je ne rabiš v svojem življenju in da je samo za zdraho.



big hug

Hvala, ampak mi je tako grozno iti v šolo, ko vem, da me tam ne bo
nihče čakal, se z mano nihče pogovarjal, me kratkočasil in
nasmejal.Prava mora mi je to.Sreča da imam vas 



Ampak slabe volje še ne bo konec, saj nisem navajena biti sama...zgleda da se bom mogla spet navadit

če ti je res tako bad it jutri v šolo ti predlagam, da se zjutraj
pogledaš v ogledalo in si rečeš, da ti si fajn punca, da v šolo hodiš
zaradi sebe da se kaj naučiš in kaj dosežeš v življenju in nikakor ne
hodiš tja zaradi nje.

poglej, meni je moja mama rekla, da pravega prijatelja spoznaš v
nesreči. verjemi meni, da moje današnje prijateljice (samo dve sta, ok
pa moj najdražji) niso moje prijateljice iz srednej šole ampak so moje
prijateljice iz mojega prelomnega dela življenja ko sem bila totalno na
tleh. in od tega je osem let in vem da bi še danes vstale zaradi mene
sredi noči če bi bilo potrebno in jaz za njih.

res ne se sekirat.



jaz te mam rada in sem tukaj zate - anytime

evo tud jaz te na kavo povabim

V našem razredu so 3 skupine punc - piflarke(s temi se ne da menit,
nikoli nimajo časa), prostitutke d.o.o. (se opravičujem izrazu) in
tiste, ki so še normalne  iz skupnosti.To sva pa jaz in moja bivša naj frendica.V
sosednjem razredu pa enako.Ona je bila moja edina priajteljica, ker
druge niso moje "sorodne duše".In veste kaj je rekla, ko sem ji
pokazala katalog od Oriflame? Rekla je, da ona ne bo kupovala pri meni
zato, ker noče, da bi jaz napredovala in dobivala nagrade.Jaz sem kar
čudno pogledala 
.Resnično se ful slabo počutim zaradi tega, sploh zato, ker vem, da ni
problem v meni ampak se sprašujem, čemu takšna sprememba?



žalostna sem vseeno

Ker mi je ful dobra prijteljica, samo meni je blo vedno več do najinega prijateljstva kot njej.



P.S.Punce, lahko se zmenimo kdaj za kak sok , ko se potolažim

Kaj pa če bi se z vsemi pogovarjala v šoli? Jaz sem recimo v srednji
šoli bila mahnjena na punk in sem bila v razredu edina punksa (joooj če
se zdaj spomnim koliko domišljije sem takrat vložila v svoja oblačila
pa frizuro ah kaj, mladi pa
odštekani smo bli). No in ker sem bila edina s tem stilom, nisem imela
nikogar, da bi bila "enake sorte", pa sem se družila pravzaprav s celim
razredom, malo sem se pogovarjala z enimi, malo z drugimi, pa mi nikdar
ni bilo dolgčas. No edino z unimi afnami (ene par jih je pa bilo), ki
so bile preveč haj, da bi se družile s panxo se pa nisem družila, pa
sem jih pač pustila pri miru. Drugače sem bila pa z vsemi po malo pa
smo si bili čisto v redu, ker so vedeli da sem dobra oseba. Edino
zaupno prijateljico (tako da sva si delili skrivnosti) sem imela pa
izven šole. Če iščeš družbo da ti mine čas med odmori, sem prepričana
da imaš veliko sošolk, s katerimi bi lahko klepetala. Kar se pa zaupne
prijateljice tiče, je pa  na silo ne boš našla. Ti jo bo nekoč
življenje prineslo naproti, do takrat pa spoznavaj nove ljudi in bodi
odprta do vseh, pa ti nikoli ne bo dolgčas. Saj zdaj bojo počitnice, pa
itak ne bo šole, zmeni se s kakšno sošolko, sosedo itd, pa pojdite kaj
ven in tako boš spoznala nove ljudi, mogoče celo bodočo najboljšo
prijateljico.

Anne, verjamem, da ti je grozno in neprijetno in čeprav morda zdaj na
to gledaš z negativnega vidika, verjemi, da se lahko slej ko prej
pokaže, da je to bila zelo pozitivna stvar. Sama sem včasih imela na
tisoče prijateljev (ki pa le to niso bili) in sem pocele dneve
presedela na kavicah z njimi, ko pa so prišle težave, so pa bili ob
meni le redki in sicer moji pravi iskreni prijatelji, teh je bilo 5.
Zdaj veliko let zatem, so ti (tistih 5) še vedno moji najdražji
prijatelji, ostale pa sem podomače "skenslala" oz. se slišim s
posamezniki parkrat na leto.Dejansko je res, tako kot je že *malla*
rekla, da pravega prijatelja spoznaš šele v nesreči in dejansko to
drži. Sama sem imela eno prijateljico dolga leta za tisto pravo, ko pa
me je pred dvema letoma doletelo nekaj hudega in sem rabila ob sebi
podporo prijateljev, pa nje razen nekaj klicev ni bilo nikjer. Sama se
držim pregovora "da je bolje imeti enega prijatelja in tistega pravega,
kot pa milijon pa med njimi niti enega iskrenega". Kajti verjami, bolje
je imeti dobrega sovražnika kot pa slabega prijatelja. Pomen
prijateljstva ni kvantiteta časa ki ga preživita skupaj, ampak
kvaliteta tistega časa ko sta skupaj.



Anne, čeprav se ti sedaj zdi, da se ti podirajo tla, verjemi, da te
morda že za vogalom čaka prijateljica, ki bo res prava, zato glavo
pokonci in boš videla da se bo vse uredilo. Imaš pa tukaj tudi nas.