Perem ponavadi ob petkih/sobotah, pogledam kaj je v košu in razporedim, včasih perilo čaka seveda, tudi kak teden ali celo dva da se nabere za temno/svetlo, imava dovolj cunj, da ni panike če temno ali svetlo perilo počaka nekaj časa.
Ponavadi se mi nabere vsak drugi teden vsaj za 1 stroj svetlega oz. temnega (kot ste v bistvu predvidevale), če so rjuhe dam še gate, brisače in kuhinjske krpe zraven. Če slučajno ni dovolj ne temnega ne svetlega perila (denimo da se nabere pol pol stroja) pa dam včasih tudi skupaj. Perilo temeljito pregledam, če je kaj kar spušča barvo (za kar sem nekako v 10 letih pranja izurila čute) in dam svetlo in temno tudi skupaj, če mi je kaj sumljivo dam zraven tisto krpico ki lovi barve. Rdeče in druge barve perem s temnim, kavbojke perem s temnim perilom, svetlejše kavbojke fliknem tudi k svetlemu perilu. Do sedaj še nisem ničesar pobarvala, skrčila ali kako drugače uničila. Perem načeloma na nizkih temperaturah, večinoma na 30-40. Če pa kaj nujno rabim iz "čakalnega kupa" pa operem na roke, ali če je bolj "umazano" (v smislu da imam boljši občutek če se opere v stroju, to ne pomeni da je dejansko kaj bolj umazano kot zgolj morda malce postano) zberem nekaj srednje umazanega look alike perila in dam na "refresh" 15 min. program, a to je redkost.
Najbrž so neka normirana pravila malce drugačna, tako glede mešanja perila kot temperatur, a sem (kot rečeno) v 10 letih pranja ugotovila da ni treba pretiravati in da perilo ni nič manj čisto in dišeče, če tako skombiniram in perem pri takih temperaturah. Kot lahko vidite ne ločujem strogo perila, ne glede na temperaturo, ne glede na barvo, zgolj glede na umazanost. Pač če vidim da je res umazano dam na višje, "čakam" stroj za 60C (ponavadi rjuhe, gate in kuhinjske krpe), na več kot 60C nikoli ne perem. V bistvu sem si pravila naredila sama in to je to, ni da kaj veliko razmišljam ob tem, pač pregledam kaj stlačim not in na oko ocenim kateri program bi bil okay. Včasih res umazane stvari (prav z madeži) tudi malo namočim in dam gor kak odstranjevalec madežev, potem pa dam prati na normalno temperaturo (npr.30 ali 40).
Hehe nisem nikoli ravno detajlno razmišljala o teh rečeh, tako da bi morda morala malce struktirirat vse skupaj da bi bolj pregledno sestavila svoj sistem. V glavnem ne kompliciram kaj veliko glede tega, posebno pa ne padam na marketinške fore kako pa kaj je treba prati, vedeti ja tudi treba namreč da je veliko "pravil" nastalo na podlagi
sranja, (se opravičujem za izraz a lepše besede ni) ki ga vidimo v raznoraznih reklamah.
Nazadnje urejeno 27. avg 2008 12:43; skupaj popravljeno 4 krat
), da je moj perfekcionist in želi vse narediti sam. Pere cunje, jih obeša in pobere ter zloži. Meni "dovoli" likat, ker likanje pa res sovraži. Mi je kar lepo...
. Moj muci se nič ne pritožuje glede tega, da bi bil kako drugače navajen...v bistvu imava enake navade, tudi glede nošenja zgornjih oblačil. Drugače pa pri naju vse perem in likam jaz, pa ne ker on ne bi hotel, ampak ker imam najbrž kako blago vrsto obsesivno kompulzivne motnje, s kančkom obsedenosti, da mora biti obešeno, zlikano in zloženo v omari po barvah, namenu in na milimeter natančno
. Morda pa sem pri tem "nevarčna" če gledamo z vidika porabe električne energije za likalnik, saj likam vse razen brisač in gat, pa še to sem morala sama sebe malo pobutat bo buči, da je gate res skrajno butasto in potratno (tako časovno kot z vidika energije) likat. No zadnje čase tudi rjuh ne likam obsedeno, ampak jih le na hitro povrhu polikam, ker jih že posušim tako da niso zmečkane.
delu sobe), no odvisno kaj delam in koliko se potim. Če smrdijo po hrani, cigaretnem dimu jih valjda ne oblečem več. Jopice, puloverje, hlače in kavbojke perem po potrebi (jih imam zagotovo večkrat oblečene). Če se konkretno spotim ali ko začutim, da ni več tako sveže, gre v pranje. Modrce ravno tako perem po potrebi, ko se mi zdi, da niso več "sveži". Oblačila, ki jih nosim doma (ko pridem po opravkih, po faksu) jih imam lahko tudi cel teden oblečena in gredo konec tedna v pranje (če se kaj popackam, spotim gredo pa prej, ane).
Res da je tudi stvar navade, ampak eni res pretiravate (menda se da navade tudi spremeniti...). 
