ejka je napisal/a Književnost pa na ang (za razliko od nemščine) ni ravno omembe vredna, ker so (skoraj) vsi izpiti po istem kopitu - naučiti se moraš avtorje in dela na cc. 40 tipkanih straneh.
No, pri enem se niti naučiti ne rabiš. Štiri strani klamfaš o vsem možnem in pišeš 10. Nekdo se nauči "u nulo" in rukne (do govorilnih, ko profesorju pokaže, da je vse zahtevano napisano in študent odide iz kabineta s precej dobro oceno). Verjetno ne rabim pisat, kje se to dogaja, ne.
Ang. ni za genije, ni pa lahka. Včasih znaš snov v celoti, pa te dobesedno zajeb***** (naprej gredo pa taki, ki jih niti
besede ne razumeš, o tvorjenju stavkov pa ne bi, me srh spreleti). Meni osebno je bilo preveč dolgčas in preveč ozko usmerjeno, nisem imela občutka, da sem (in bi - do konca študija) lahko kaj konkretnega pobrala. Pa folk
Sem doživela kar nekaj generacij anglistov in so vse res prav
uboge, kar se tiče medsebojnh odnosov (včasih si se lahko za zapiske pod nosom obrisal, čeprav si bil na smrt bolan).
Ang. kot jezik imam rada, ampak program je pa zanič - če želiš nekaj od študija, potem moraš imeti tu konjske živce. Pa profesorje bi tudi lahko prevetrili.
Na informativce sama ne bi računala kaj pretirano. Povsod ti pihajo na dušo in ti si itak že apriori navdušen nad določenimi programi in niti ne pomisliš na to, kako je v resnici. Vsem polagam na srce, pojdite na predavanja
preden se vpišete, pozanimajte se pri kolegih študentih, pobrskajte po forumu študentov te smeri - raziskujte, oborožite se z informacijami.
Pa nič ni narobe, če prvo leto ugotovite, da ste izbrali napačno smer (ali pa če to ugotovite čez 3, 4 leta) in se prepišete.