Rada bi se znebila celulita, a ko bi se ga bi ga ponovno dobila.
Nos ni ne velik, ne majhen, ni najlepši samo je vseeno moj, ne predstavljam si, da bi si bilo kaj šla popravit, še posebej ne nos al pa prsi al pa ne vem kaj. Ker se bojim pod nož (verjetno, ker še nikoli nisem bila) in ker je tako rekoč res lepota minljiva, potem pa si nekje pri 40, pa se želiš znebit gubic, pa ti odsvetujejo le-to, ker si si v mladosti že nos in oči popravil, obraz nategnil (al kako se reče)...in je preveč riskirano, ker preveč operacij ni zdravih. In ravno nahajamo se v času, v katerem se vse vrti okoli popolnosti, okoli nas samih in tega kako se mi vidimo, namesto, da bi mislili na bolj pomembne stvari.
Razumem, da si zobe daš naredit, če jih izgubiš, če maš res zloooo čudn nos, da popraviš, da imaš kakšne opekline al pa kaj, torej brazgotine na vidnem mestu in bi si dal pač popravit, to so res malo neprijetne stvari, kaj ti zbijajo samopodobo, moralo in v teh primerih jaz to vsekakor podpiram!
Mislim, da je trend vsega tega ravno ta naval, slavnih po svetu, ki vse na sebi spreminjajo, ter raznih popolnih preobrazb, ki jih naredijo na ljudeh. In mi navadni ljudje mislimo, da bomo lahko kot Heidi Klum, ker bomo šli na operacijo? To je zame že domišljavo, če ne čudaško.
To so pomembne odločitve in je potrebno premisliti, v takšne operacije je vloženo ogromno denarja, energije, bolečin itd. in ni le muha enodnevnica, življenje se vsem spremeni. Mogoče ne takoj, amapk leta pokažejo svoje.
Tovrstne operacije so zame izguba denarja, časa, vsega.... kdo ve kako bom mislila, čez nekaj let, zdaj sem še mlada, negubasta, ne preveč obilna...kako bo pa čez 10-20 let in kakšni trendi bodo tax v tej stroki pa je že čisto drugo poglavje.